Franja

Ferrāria -ae, f Ferárija, nos, rt(ič) v Hispaniji (zdaj Cabo [Cap.] St. Martin): Mel.

fertig gotov; (abgeschlossen) končan, dokončan, skončan; (bereit) gotov, pripravljen; (erschöpft) zdelan, izčrpan; ([fertiggestellt] fertig gestellt) izgotovljen; fertig sein biti gotov/končan; fertig sein mit figurativ opraviti z (ich bin fertig mit opravil sem z) ; fertig werden mit skončati (kaj), biti gotov z, figurativ biti kos čemu, mit Gefühlen: obvladati, preboleti; Achtung, fertig, los! Pozor, pripravljeni, zdaj!; mit den Nerven fertig sein biti z živci na koncu

fēsta f

1. praznik, svečanost, praznovanje, zabava:
festa nazionale državni praznik
celebrare la festa praznovati
ornato, vestito a festa praznično okrašen, oblečen
festa di famiglia družinski praznik
festa di precetto relig. zapovedani praznik
buone feste! vesele praznike! (za božič ali veliko noč)

2. pog. rojstni dan; god:
la festa delle matricole brucovanje

3. prost dan:
far festa prenehati delo; praznovati
aver festa praznovati, biti prost, ne delati
è finita la festa pren. stvar je končana, zdaj pa resno

4. praznovanje, zabava:
organizzare una festa danzante prirediti zabavo s plesom
fare la festa a qcn. pren. koga javno usmrtiti; ubiti koga
fare festa a qcn. koga veselo sprejeti
essere della festa udeležiti se zabave; pren. biti zraven

Fībrēnus -ī, m Fibrén, reka v Laciju (zdaj Fibreno): Ci., Sil.

filozofska samostalnik
neformalno (fakulteta) ▸ bölcsészkar, bölcsészettudományi
Nazadnje je govoril z njim, ko so ga sprejeli na faks, prijavil se je na filozofsko. ▸ Utoljára akkor beszéltem vele, amikor felvették az egyetemre, a bölcsészettudományira jelentkezett.
Jurij študira računalniški menedžement, Anja je šla najprej na filozofsko, zdaj je na fakulteti za šport. ▸ Jurij informatikai menedzsmentet tanul, Anja először a bölcsészkarra járt, most pedig a testnevelési karon tanul.

financirati glagol
(zagotoviti denarna sredstva) ▸ finanszíroz, anyagi támogatást nyújtVarstvo kulturne dediščine že zdaj neposredno financira država. ▸ kontrastivno zanimivo A kulturális örökség védelme már jelenleg is közvetlen állami támogatással valósul meg.
Sopomenke: sponzorirati

fino¹

A) prep. do:
fin (a) qui do tod
fino a quando do kdaj
fino allora do tedaj
fin da od
fin d'ora že zdaj, takoj

B) cong. celo, tudi, enako, prav tako:
c'erano tutti, fino i più lontani abitatori della regione vsi so bili tam, celo najbolj oddaljeni prebivalci dežele
fino a che dokler

Firmum -ī, n (firmus) Fírmum, utrjeno picensko mesto (zdaj Fermo): Pompeius ap. Ci. ep., Vell., Mel. Od tod

1. adj. Firmānus 3 firmanski, iz Firma: Ci. ep., cohors L.

2. subst.
a) Firmānum -ī, n Firmansko = selsko posestvo pri Firmu: Ci. ep.
b) Firmānī -ōrum, m Firmani, firmanski prebivalci: Ci., Plin. iun.

Fiscellus -ī, m Fiscél, sabinsko gorovje (zdaj Monti della Sibilla ali Monte Fiocello): Varr., Plin., Sil.

Flānātēs -ium, m Flanáti, občina v Liburniji: Plin. Od tod adj. Flānāticus 3 flanatski: sinus Plin. Flanatski zaliv (zdaj Kvarnerski zaliv).

Flēvō -ōnis, m Flevón (zdaj Zuidersee, Sudersee), jezero v severozahodni Germaniji; skozi to jezero je tekel tretji Renov rokav: Mel., Plin. (ki piše Flēvum -ī, n, sc. ostium, Flevov izliv); ob njem je bilo frizijsko gradišče.

Flōrentia -ae, f (flōrēns)

I. Floréncija (zdaj Firenze), etrursko mesto ob Arnu: Fl., Front. Od tod adj. Flōrentīnus 3 florentinski: colonia Front.; subst. Flōrentīnī -ōrum, m Florentinci, prebivalci florentinskega mesta: Plin., T. —

II. bot. florencija, nek trs, florencijski trs: Plin.

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

Forentum (s soobl. Ferentum) -ī, n Forént (Ferént), apul(ij)sko mesto (zdaj Forenzo): H., L. — Od tod preb. Forentānī -orum, m Forentani: Plin.

Formiae -ārum, f Fórmije, primorsko mesto Avrunkov v Laciju ob Apijevi cesti, sloveče po vinogradništvu in priljubljeno letovišče (zdaj Molo di Gaëta): Ci. ep., L., Mel., T., Suet., Fl., Symm. — Od tod adj. Formiānus 3 formijski, iz Formij, pri Formijah: Cat., ager, mons, saxa L., colles H., agri T.; subst.

1. Fōrmiānī -ōrum, m Formijani: Ci. ep., L., Vell.

2. Formiānum -ī, n (sc. praedium) Ciceronovo podeželsko posestvo, blizu katerega je bil umorjen: Ci. ep.; od tod dies Formiani (adj.) Mart. na tem posestvu prebiti dnevi.

formulirati glagol
1. (izraziti; ubesediti) ▸ megfogalmazOdgovor lahko formuliram drugače, ne smem pa spremeniti bistva. ▸ A választ másképp is megfogalmazhatom, de a lényegen nem változtathatok.
V medijih so te kar nekaj časa kritizirali, ker nisi gladko formuliral vprašanj, deloval si rahlo zmedeno, premalo avtoritativno. ▸ A médiában egy ideig bíráltak téged, hogy nem fogalmazod meg világosan a kérdéseket, hogy kissé zavarodottan, nem eléggé tekintélyt parancsolóan viselkedsz.
Svoja opažanja in misli zna formulirati z lasersko natančnostjo, modro in brez leporečenja in okolišenja. ▸ Megfigyeléseit és gondolatait lézerpontosan, bölcsen, tartalmasan és egyenesen képes megfogalmazni.

2. (oblikovati; definirati) ▸ megfogalmazVemo, da Evropi do zdaj ni uspelo formulirati enotne politike. ▸ Tudjuk, hogy Európának eddig nem sikerült egységes politikát megfogalmaznia.
Skupaj so poskusili formulirati standarde, ki naj bi urejali delovanje podjetij. ▸ Közösen igyekeztek megfogalmazni a vállalatok működését szabályozó szabványokat .
Že prejšnje leto smo formulirali našo idejo, da vzporedno s festivalom začnemo našo ekološko akcijo čiščenja vode v svetu. ▸ Már tavaly megfogalmaztuk az ötletünket, hogy a fesztivállal párhuzamosan elindítjuk a világ vizeinek a megtisztítására irányuló ökológiai kampányunkat.

fortuītus 3 (forte: fors) naključen, slučajen, brez načrta, brez namena, nenameravan: Ph., bonum Ci., concursus atomorum fortuitus Ci., oratio subita et fortuita Ci. neutegoma in brez priprave govorjen, sermo T. slučajen pomenek, caespes H. sama od sebe ponujajoča se trata, contubernium Ph. kakor slučaj ponudi, lutum Petr., pugna Q., nihil esse fortuitum Q.; subst. n. pl. naključja, slučajnosti: fortuitorum laus Q., aderant etiam fortuita T. darovi naključja, nihil tam capax fortuitorum quam mare T. (gl. capāx). — Od tod adv. abl. n. sg. fortuītō po naključju, slučajno, nehote, na dobro (slepo) srečo: domus ardebat f. Ci., quod verbum tibi non excidit f. Ci., nequid temere ac f. agamus Ci., haec non f. accidisse C.

Opomba: Pesniki imajo zdaj fortuītus, zdaj fortuĭtus: nec fórtuītum spérnere caéspitém H., toda: nón quasi fórtuitús Iuv.

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

frais, fraîche [frɛ, frɛš] adjectif svež, hladen; čil, dobro ohranjen; figuré zdrav, krepak; nov; adverbe hladno, pravkar, nedavno, pred kratkim; féminin večerni blad

de frais ni dolgo tega
rasé de frais sveže obrit
boisson féminin, couleur féminin, nouvelle féminin fraîche sveža pijača, barva, novica
légumes masculin pluriel, poissons masculin pluriel, œufs masculin pluriel frais sveža zelenjava, sveže ribe, sveža jajca
attention, peinture fraîche! pozor, sveže pleskano!
de fraîche date svežega datuma, nov
fleur féminin fraîche cueillie sveže utrgana cvetlica
argent masculin frais pravkar dospeli denar
des oranges fraiches arrivées d'Espagne pravkar iz Španije dospele oranže
être frais émoulu de l'Université pravkar diplomirati na univerzi, biti novopečen diplomiranec
il est encore frais pour son âge on je kar krepak za svojo starost
(familier) être frais biti v stiski
nous voilà frais! na, zdaj pa imamo!
il fait frais hladno je
boire frais piti ohlajeno pijačo
recevoir un accueil frais doživeti hladen sprejem
sortir à la fraiche iti iz hiše ob večernem hladu

Fregellae -ārum, f Fregéle (zdaj Ceprano), mesto Volkov, razdejano l. 125.: Corn., Ci., N., L., Vell., Sil. Od tod adj. Fregellānus 3 fregelski: bellum Ci., ager Ci. ep., L., vitis Col.; subst. Fregellānī -ōrum, m Fregelani, Fregelci: Corn., Ci., L.