Franja

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

sklépčen

sklépčno število quorum
biti sklépč to form (ali to constitute, to be) a quorum
ne biti sklépč to lack a quorum
občni zbor je bil sklépč there was a quorum at the general meeting
ni bil sklépč there was no quorum...

sklícati convoquer, réunir, assembler

sklicati občni zbor convoquer l'assemblée générale

sklícati convocar

sklicati občni zbor convocar la asamblea general

sóden (-dna -o) adj.

1. giudiziario, giudiziale, giudicativo, forense:
sodni akti, spisi atti giudiziari
sodna zaplemba sequestro giudiziario
sodni zapori carcere giudiziario

2. di, della giustizia:
sodna palača palazzo di giustizia
sodni organi organi della giustizia
sodna napaka errore giudiziario
sodna medicina medicina legale, forense
sodna oblast potere giudiziario
sodna obravnava, razprava dibattimento, udienza
sodna poravnava composizione della lite, accomodamento
rel. sodni dan giorno del Giudizio; ekst. finimondo, caos, confusione
hist. sodni gospod signore (titolare della signoria fondiaria)
sodni izvedenec perito giudiziale
sodni kolek marca da bollo giudiziaria
sodni poziv comunicazione giudiziaria, mandato di comparizione
sodni senat, zbor collegio dei giudici, collegio giudicante
sodni stroški spese legali
sodni umor assassinio legale
sodni uslužbenec funzionario dell'ordine giudiziario

s polnimi pljuči frazem
(na vso moč) ▸ teli tüdőből, teli torokkal, teljes gőzzel
Uf, kako se je drl, s polnimi pljuči. ▸ Uff, hogyan kiabált, teli torokból.
V času počitnic si vsak želi s polnimi pljuči uživati na svojem vrtu. ▸ Az ünnepek alatt mindenki teljes gőzzel ki akarja élvezni a kertjét.
Državni zbor bo do poletnih parlamentarnih počitnic lahko delal s polnimi pljuči. ▸ Az Országgyűlés a nyári szünetig teljes gőzzel dolgozhat.

stáleškī -ā -ō stanovski: staleški privilegiji; staleški zemaljski sabor krunovine Kranjske stanovski deželni zbor kronovine Kranjske; -o tijelo

stanoval|ec moški spol (-ca …) der Bewohner (hiše Hausbewohner); sosednje hiše, sosednjega stanovanja: der Anwohner; doma: die Insasse, Heiminsasse, Heimbewohner
skupnost stanovalcev die Hausgemeinschaft
zbor stanovalcev die Hausversammlung, Mieterversammlung

starš|i moški spol množina Eltern množina, das Elternpaar; (adoptivni Adoptiveltern, nevestini Brauteltern, prastari Urgroßeltern, Ureltern, stari Großeltern)
… staršev Eltern-
(svet der Elternbeirat, zbor die Elternversammlung)
brez staršev elternlos
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
sirota brez staršev das Waisenkind
last ipd.: staršev elterlich, starih: großelterlich
govorilna ura za starše die Elternsprechstunde
izgubiti starše elternlos werden
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
figurativno to ni (od) slabih staršev das kann sich sehen lassen, das ist nicht von schlechten Eltern

stolni kapitelj stalna zveza
religija (zbor kanonikov v stolni cerkvi) ▸ székeskáptalan, főkáptalan

straordinario

A) agg. (m pl. -ri)

1. izreden; poseben:
assemblea straordinaria izredni zbor, skupščina
impiegato straordinario uslužbenec za določeni čas
lavoro straordinario nadurno delo
professore straordinario šol. izredni profesor
treno straordinario posebni vlak

2. izjemen, ogromen:
successo straordinario izjemen uspeh

B) m (pl. -ri)

1. nadurno delo; nadomestilo za nadurno delo

2. uslužbenec za določeni čas

3. šol. izredni profesor

surplice [sə́:plis] samostalnik
cerkev mašna srajca; koretelj

surplice choir cerkev pevski zbor, ki nosi koretlje
surplice fee pristojbina duhovniku za krst, poroko itd.

šolsk|i [ó] (-a, -o) schulisch, Schul-; (primeren šoli) schulmäßig; (znotrajšolski) schulintern, innerschulisch; (v lasti šole) schuleigen; (atlas der Schulatlas, avtobus der Schulbus, eksperiment der Schulversuch, inspektor der Schulinspektor, matični list das Schülerstammblatt, model das Schulmodell, neuspeh das Schulversagen, odbor der Schulvorstand, der [Schulausschuß] Schulausschuss, pevski zbor der Schulchor, praktikum das Schulpraktikum, predmet das Schulfach, primer figurativno das Schulbeispiel, psiholog der Schulpsychologe, ravnatelj der Schulleiter, razred die Schulklasse, red die Schulordnung, sistem das Schulsystem, svet die Schulpflegschaft, svetnik der Schulrat, zdravnik der Schularzt, inspekcija die Schulaufsicht, izdaja die Schulausgabe, klop die Schulbank, knjižnica die Schulbibliothek, ladja pomorstvo das Schulschiff, medicina die Schulmedizin, mladina die Schuljugend, nadzorna služba die Schulaufsichtsbehörde, ocena die Schulnote, pedagogika die Schulpädagogik, politika die Schulpolitik, prireditev Schulveranstaltung, proslava die Schulfeier, psihologija die Schulpsychologie, psihologinja die Schulpsychologin, reforma die Schulreform, sestra die Schulschwester, slovnica die Schulgrammatik, služba der Schuldienst, televizija das Schulfernsehen, učenost die Schulgelehrsamkeit, die Schulweisheit, uprava die Schulverwaltung, ura die Schulstunde, vzgoja die Schulerziehung, zgradba das Schulgebäude, dvorišče der Schulhof, leto das Schuljahr, spričevalo das Schulzeugnis, svetovanje die Schulberatung, tekmovanje der Schulwettbewerb, znanje das Schulwissen, počitnice Schulferien množina, potrebščine Schulsachen množina, težave Schulschwierigkeiten množina)
za šolsko rabo für den Schulgebrauch
drgniti šolske klopi die Schulbank drücken

teaching [tí:čiŋ]

1. samostalnik
učiteljevanje, učiteljski poklic; poučevanje pouk
(često množina) nauk, doktrina

2. pridevnik
učiteljsku poučevalen

teaching staff učiteljski zbor

thymela -ae, f in thymelē -ēs, f (gr. ϑυμέλη) tímela, vzvišen, oltarju podoben štirikoten prostor v atiškem gledališču sredi plesišča za zbor (gr. ὀρχήστρα), kjer je stal zborovodja; pozneje = gledališče, gledališka igra: actuarii thymelae (= thymelici): Cod. Th. — Od tod adj. thymelicus 3 (gr. ϑυμελικός)

1. tímelski = k (plesnemu) zboru sodeč; subst. thymelicī -ōrum, m (gr. ϑυμελικοί) zborski plesalci na tímeli (naspr. σκηνικοί = scenici pravi igralci): scenici et thymelici Vitr., Ulp. (Dig.).

2. pozneje (= scenicus) gledališki, gledališčen, teatrski, teatraličen: choragium Ap., obscoenitas Aug., saltator Cass.; subst.
a) thymelicus -ī, m (gledališki) igralec
b) thymelica -ae, f (gledališka) igralka: Cod. Th.

transposer [-poze] verbe transitif prestaviti; musique transponirati; typographie napačno natisniti

transposer les termes d'une proposition prestaviti stavčne člene
transposer une cantate pour chœur d'hommes transponirati kantato za moški zbor

tribune [tribün] féminin tribuna; govorniški oder; članek v časopisu, namenjen javnosti; javna tribuna

tribune métallique, en tubes d'acier tribuna iz jeklenih cevi
tribune de la presse, du corps diplomatique tribuna za zastopnike tiska, za diplomatski zbor
tribune des critiques (radio, televizija) tribuna za kritiko
organiser une tribune sur un sujet d'actualité organizirati javno tribuno o aktualnem sižéju

tributo¹ agg. hist.
comizio tributo tribusni zbor

triglasen pridevnik
1. glasba (o petju) ▸ háromszólamú
2. (o treh glasovih) ▸ háromhangú
Kljub temu je bilo v prostoru slišati triglasno vzdihovanje. ▸ Ennek ellenére háromhangú sóhaj hallatszott a szobában.

trobíti (-im) imperf.

1. suonare la tromba, il corno (e sim.):
trobiti zbor, umik suonare l'adunata, la ritirata
lov. nekdaj trobiti halali suonare l'hallalì

2. avt. suonare il clacson, clacsonare:
trobiti vsevprek strombazzare

3. pren. divulgare, diffondere, strombazzare:
trobiti laži strombazzare menzogne

4. ripetere continuamente, con insistenza:
nehaj že trobiti eno in isto smettila di ripetere sempre la stessa cosa
pren. trobiti v isti rog ululare coi lupi