afiliar za člana sprejeti
africaniste [-kanist] masculin strokovnjak za afriške jezike in civilizacijo
after-care [á:ftəkɛə] samostalnik
skrb za odpuščenega iz bolnice ali ječe
àga -ē m, ȁga -ē m, zval. ȁgo (t. aga)
1. aga, zemljiški gospod v fevdalni Turčiji: sarajevske -e
2. plemiški naslov pri muslimanih, dodaja se za imenom, gospod, gospodar: Hasan-aga
3. vojaški poveljnik: janjičarski aga
agàluk m (t. agalyk)
1. agovstvo, agova zemlja
2. agovo dostojanstvo
3. dajatev, ki jo je zakupnik dajal agu za koriščenje njegove zemlje
Agàrēn -éna m, Agàrjanin m, mn. Agàrjāni (po Abrahamovi sužnji Agari) staro ime za Turke, muslimane
agavilladora ženski spol stroj za vezanje v snope
aggeggiare
A) v. tr. (pres. aggeggio) pog. toskansko popraviti za silo
B) v. intr. igračkati se, zabavati se, zapravljati čas
agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“
1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.
2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.
3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.
4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.
Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.
agguerrimento m usposabljanje za vojno, priprava na vojno
agguerrire v. tr. (pres. agguerrisco)
1. pripraviti, pripravljati na vojno, usposobiti za vojno
2. pren. krepiti, utrditi, utrjevati, kaliti
agistment [ədžístmənt] samostalnik
oddaja paše v najem; najemnina za pašo
agitpróp m agitprop, odjeljenje (-delje) za agitaciju i propagandu
agolletar za vrat zgrabiti
agōnotheticus 3 (gr. ἀγωνοϑετικός) za uredbo bojnih iger namenjen: Pozni Icti.
agoraio m (pl. -ai) blazinica za igle
agramadera ženski spol trlica za lan
agramador moški spol trlica za konopljo
agrégé, e [agreže] masculin, féminin oseba, usposobljena za profesorja na srednji šoli ali na nekaterih fakultetah; izprašan profesor
aguada ženski spol mesto za vodo, napajališče; akvarel
(pintura) a la aguada gvaš