Franja

armurerie [-mürəri] féminin tovarna orožja, trgovina z orožjem; orožarna; orožarstvo

armurier [-mürje] masculin izdelovalec orožja, trgovec z orožjem

armuriér -i m orožar, izdelovalec orožja, trgovec z orožjem

arpenter [arpɑ̃te] verbe transitif (iz)meriti; zakoličiti; figuré premeriti z velikimi koraki, sem in tja hoditi

arpenter la chambre, le trottoir sem in tja hoditi po sobi, po pločniku

arqueada ženski spol spahovanje (v želodcu); glasba poteg z lokom

arquebusier [-büzje] masculin strelec z arkebuzo, arkebuzir

arrasar zravnati; (o)brusiti, (z)gladiti; izravnati z zemljo, razdejati; napolniti do roba

arrasarse zjasniti se
arrasarse en lágrimas planiti v jok

arrière-cour [-kur] féminin dvorišče z vrhnjo svetlobo

arrobado izmerjen z arrobi

arrollar valiti, valjati, zviti; povoziti; odplaviti; obvladati, premagati; grdo ravnati z; utišati; nenadoma napasti (bik)

Arsenvergiftung, die, zastrupitev z arzenom

aršìndžija m kdor meri s staro mero, z vatlom, starokopitnež: revolucionarna umjetnost nije za -e

artritico

A) agg. (m pl. -ci) med. artritičen

B) m (f -ca) med. bolnik z artritisom

arundō, starejše harundō (h ni pristen), -inis, f (sorod. z gr. ἄρον vrsta trstja)

1. rogoz, trst, trstika, trstje (canna = mali rogoz, sirčica, ulva = rogoz z betico, srpica): aper Laurens ulvis et harundine pinguis H., tremula O., longā parvae sub arundine cannae O., crinīs (dei Tiberini) umbrosa tegebat arundo V., velatus arundine glauca Mincius V., casae ex arundine textae L., erant tecta arundine texta L., gracilis et cannae similis arundo Col., arundinis Italiae usus ad vineas maxime Plin., arundo Indica Plin. indijski trst, bambus, insulae herbidae arundine et iunco Plin. iun.

2. met. iz trstja narejene stvari:
a) protica, trnek, ribnica: hice hami atque hae arundines sunt nobis quaestu et cultu Pl., modo ducebam retia, nunc moderabar arundine linum O., moderator arundinis O. ribič trnkar, captare arundine pisces Tib.
b) ptičarjeva lepljenica, limanica, past: Pr., Petr., Mart., alas arundo verberat Pl.
c) strelišče = ročaj strelice, puščice (naspr. mucro, ferrum): Cels., (telum) obtusum est et habet sub arundine plumbum O.; pesn. sinekdoha strelica, puščica: Sil. (V, 447), hamata percussit arundine Ditem O., haeret lateri letalis arundo V.; tudi lok: Sil. (X, 12).
č) pisalno pero: Pers., Mart., Aus.; met. slog, stil: tristis Mart. mračen, resen.
d) trstna, pastirska piščal(ka), trstenica (= σῦριγξ): Tib., Sil., modulatur arundine carmen O., agrestem tenui meditabor arundine Musam V., arundine canens Suet.; pesn. flavta: quem (satyrum)... Latous arundine victum affecit poenā O.
e) iz trstik narejen greben pri statvah, žlaje: tela iugo vincta est, stamen secernit arundo O.
f) trstov snopič kot ptičje strašilo: volucres... arundo terret H.
g) tepežna trstikovica: Pr., Petr.
h) trstikovica z omelom (za ometanje pajčevine): Pl.
i) kol v vinogradu, tik: Varr.
j) ranocelniška deščica: Suet.
k) merilna palica, merilo: Prud., Vulg.
l) jezdna palica, lesen konjiček kot otroška igrača: equitare in arundine longa H.

asciō -āre (ascia)

1. obtesa(va)ti: lignum Aug.

2. z ometačo obdel(ov)ati: calcem Vitr.

asfaltar asfaltirati, z asfaltom tlakovati

aspergar [g/gu], aspergear poškropiti z blagoslovljeno vodo

asperges moški spol kropitev z blagoslovljeno vodo

quedurse asperges oditi z dolgim nosom

aspergès [aspɛržɛs] masculin, religion trenutek poškropitve vernikov z blagoslovljeno vodo; kropilo

āspernor -ārī -ātus sum (ab in spernere)

1. odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): hanc vero (proscriptionem)... nisi hoc iudicio a vobis reicitis et aspernamini Ci., cuius furorem atque crudelitatem deos immortales a suis aris atque templis aspernatos confido Ci., a philosopho, si afferat eloquentiam, non asperner Ci.

2. pren. prezirljivo zavrniti (zavračati), zavreči, zametavati, zaničevati, prezreti (prezirati), ne marati, ne meniti se za kaj, vnemar pustiti (puščati), braniti se česa, ne spreje(ma)ti, ne pripozna(va)ti: Pl., Ter., Varr., S. idr., talem condicionem N., condiciones pacis T., pacem L., alicuius preces, querimonias, sermonem, sententiam, amicitiam Ci., animal voluptatem adpetit ut bonum, aspernatur dolorem ut malum Ci., illud et melius et verius, omnia, quae natura aspernetur, in malis esse, quae asciscat (dopušča), in bonis Ci., haec... consilia neque tota aspernatus est neque accepit extemplo L., haud aspernanda precantes V. nič neprimernega, nespodobnega, asp. legatos, longinquam militiam, flagitia militiae T.; z inf.: Stat., Mart., delectus pati aspernabantur T. so se branili, validissimum quemque militiae dare aspernabantur T.; abs.: non aspernante senatu Ci. ep.; redkeje v pass. pomenu: qui est pauper, aspernatur Ci. ep., Fr. ap. Prisc., intellexit... regem... ab omnibus aspernari Auct. b. Afr., aspernata potio Arn. Od tod adv. pt. pr. āspernanter zaničljivo, z zaničevanjem, braneč se, upiraje se: Amm., Sid., Cod. I.; komp. aspernantius Aug.