Franja

flatten [flǽtn]

1. prehodni glagol
sploščiti, zravnati; pogum vzeti, oplašiti; oslabiti; potreti
glasba znižati noto

2. neprehodni glagol
sploščiti se; umiriti se, oslabeti; postati neokusen (pivo)
glasba znižati se (nota)

to flatten out izravnati se; zravnati z zemljo (naselje); razvaljati, sploščiti
to flatten s.o. out popolnoma koga premagati
aeronavtika to flatten out the glide zmanjšati kot spuščanja

force² [fɔ:s] prehodni glagol
siliti, izsiliti, vsiliti, prisiliti; obvladati; predreti, predirati; z naskokom vzeti; vdreti; oskruniti, posiliti; prenapenjati, forsirati

to force s.o.'s hand prisiliti koga
to force open nasilno odpreti
to force s.th. on s.o. vsiliti komu kaj
to force the pace pospešiti korak
to force a plant pospešiti rast rastline
to force o.s. upon s.o. vsiljevati se komu
to force division zahtevati glasovanje (v angleškem parlamentu)
to force one's way krčiti si pot
to force a position z napadom zavzeti položaj

force away prehodni glagol
odgnati, spoditi; izsiliti, nasilno vzeti

forcer [fɔrse] verbe transitif (pri)siliti, primorati; forsirati, pretiravati; povečati; s silo odpreti, s silo vzeti, izsiliti; premagati (ovire), ziomiti (odpor); popačiti (smisel); verbe intransitif forsirati, napenjati se

se forcer (pri)siliti se (à k)
forcer la porte vdreti, vlomiti vrata
forcer la porte de quelqu'un s silo si dobiti vstop h komu
forcer le pas pospešiti korak
forcer les raisins pospešiti zorénje grozdja
forcer sa voix napenjati glas
tous les obstacles premagati vse ovire
forcer l'admiration des ennemis izsiliti občudovanje pri sovražniku
forcer une ville s silo zavzeti mesto
forcer la main à quelqu'un koga primorati k delu, delovanju
forcer la consigne izsiliti vstop
forcer le destin upirati se, kljubovati usodi
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
forcer le sens d'un mot popačiti (skriviti) pomen besede
forcer de rames, de voiles na vse kriplje veslati, kar najhitreje jadrati

fortnehmen^* odvzeti; ein Kind von der Schule: vzeti iz šole

fortreißen^* iztrgati, (mitnehmen) zagrabiti, vzeti s seboj; figurativ prevzeti

frangō -ere, frēgī, frāctum

1. lomiti, prelomiti, zlomiti, zdrobiti, razdejati, razbiti, razkosati: hastas Enn., deûm simulacra Lucr., telum manu V., glaebas rastris V., lagoenam, patinam, H., caules H. nalomiti, ornum O. odlomiti jesenovo vejo, panem Lact., navem frango Ter., Corn. ladja se mi razbije; duo … cum corpora … frangeret ad saxum V., Oleniden a summo vertice fregit O., moles frangit iras aequoris O. ukrotiti srdito morje, mare montis ad eius radices frangit fluctūs Lucr. razbije ob … ; o telesnih delih: fr. cervices Ci. vrat zlomiti, laqueo gulam S. ali guttur H. zadrgniti, zadaviti, cerebrum V. razbiti, ossa, tempora O.; od tod tudi zlomiti si kaj: excusavit, quod brachium fregisse diceret Ci., capra fregit cornu O., fr. crus, femur Cels., coxam Plin. iun., pedem Aug., fr. exuvias boum aceto Val. fl. omehčati, comam in gradūs Q. v kite (raz)deliti, v kite splesti, torum Mart. tlačiti = na njej sedeti, undam ulnis Sil. s komolci lomiti (= deliti) = plavati čez, preplavati, amnem nando Lucan. ali vadum nando Sil. preplavati; v pass.: anulus aureus … fractus … est Ci., cum consulis fasces frangerentur Ci., nisi ei crura fracta essent Ci., fluctus frangitur a saxo Ci., valovje se lomi ob skali, navibus fractis C., H., unda frangitur V.; pass. (intr.): hasta ibique frangitur V. se zlomi, remi franguntur V. počijo, se zlomijo; enalaga: fractae voces ad litora V. hrup kipečih valov; occ. (z)mleti (žito), (s)tleči, (s)treti, zdrobiti, zmeti: Sen. ph., Pall., fruges minaci robore saxi Lucr., fruges saxo (v stopici) V., glandem V., hordea molā O. ali hordeum molis Plin., quodcumque est solidae Cereris, cava machina frangat O., fr. grana molis, granum dentibus Plin. saxo farra Val. Fl., fabam Mart.

2. metaf.
a) prelomiti, prekršiti, oskruniti: fidem, foedus, dignitatem suam Ci., mandata H. zoper naročilo ravnati, iura pudicitiae Pr.
b) oslabiti, pomehkužiti: fractis iam minis Ci., fractum prope Graeciae nomen Ci. sloves Grčije je bil skoraj izničen, sloves Grčije se je skoraj izgubil, venus et vinum pectora frangit O., viros in Venerem fr. Petr., mollis educatio nervos frangit Q., pectora virorum durata fr. carmine Sil., histrio fractus in feminam Hier.; refl. se frangere (o vročini, mrazu) pojemati, ponehati, popustiti, o mrazu tudi: unesti se: antequam calores et frigora se fregerunt Varr., dum se calor frangat Ci., glacies se frangit Sen. ph.; tudi o zvokih: fractus sonitus tubarum V. zamolkel, po drugih pa „doneč“, „bučeč“; occ. α) zlomiti = ukrotiti, ustrahovati, premagati, obvladati, užugati: audaciam tuam, hominis furorem, eius impetum, vi vim oblatam, dolorem Ci., bellum proeliis fregit Ci. vojni je vzel moč (silo) z … , fr. hominis sententiam Ci. predlog izpodbijati, consilium Ci. ali dolos V. spodnesti, preprečiti, soriten Ci. ovreči, (Plato) me … frangeret Ci. bi moje mnenje omajal, fracta crimina Ci. ovržene, cupiditatibus fractis Ci., vis tribuni frangi potuit Ci., iam omnis fracta dissensio est armis Ci., cum videret hostem iudicio esse frangendum Ci., proeliis calamitatibusque fracti C., fr. diem mero H. kratiti si, frangor fatis V. usoda me premaguje, frangere odium iramque, impetum cogitationis Q., pedum dolorem Plin. iun.; z acc. personae: eas nationes frangi cupiit Ci., Thasios fregit N. Tasijce je ukrotil, ponižal. β) fr. animum (animos) alicuius komu srce (srčnost, pogum) vzeti, koga potreti, podreti koga: Ci., V., L., O., Iust.; v pass.: frangi animo potrt biti: quibus ego rebus … ita flectebar animo atque frangebar, ut … Ci. (v sl. bolje z act. obratom); tako tudi frangere aliquid ali aliquem potreti, ukloniti koga ali kaj: fr. animi magnitudinem N., quae contumelia non fregit eum, sed erexit N.; v pass.: fracta civitas Ci.; z abl.: quarum rerum curā non frangebatur N. skrbi … se ni dal potreti, fracti bello V., fractus morbo fameque O.; z gr. acc.: fractus membra labore H. utrujen; γ) omečiti: fletūs fregere virum L., te ut ulla res frangat Ci., alicuius misericordiā frangi Ci. usmiliti se. — Od tod adj. pt. pf. frāctus 3, adv. -ē

1. potrt, slab, medel, šibak: animus Ci., quod me audis fractiorem esse animo Ci. ep. bolj potrt, quid est tam fractum, tam minutum, … ? Ci., spes fractior Ci., iam adeo fracta est aetas Lucr., omnibus vitiis fractum dicendi genus Q. tako rekoč krhek, fracti soni T. zamolkli (prim. zgoraj: fractus sonitus tubarum), fr. pronuntiatio Plin. min.; pesn. z gen.: fractus opum Sil. oslabljen glede na svojo moč.

2. mehkužen, babji, nemoški: gressus Petr., vox Iuv., fracte loqui Ph.

freimachen

1. Postsendungen: frankirati;

2. vom Dienst: vzeti prosto, odpovedati obveznosti

3. Weg: odpreti/urediti pot; Atemwege: očistiti; einen Arm: razgaliti; sich freimachen sleči se

4. (freisetzen) sproščati, sprostiti, izpuščati, izpustiti

fūror¹ -ārī -ātus sum (fūr)

1. krasti, skrivaj (i)zmakniti, odnesti; abs.: ad furandum venire Pl., in furando manibus suis uti Ci., Verres versatus est in omni genere furandi Ci. kraje (gen.), furandi causā Q., fallere ac furari per iocum Suet. Kje?: an quo furatum (sup.) mox venias vestigas loca? Pl. Kam?: domum Fabii furatum venerunt servi Ci. Z obj.: Ap., qui eorum cuipiam … furatur aliquid aut eripit Ci., solet haec, quae rapuit et furatus est, dicere se emisse Ci., f. pecuniam ex templo Q., tria milia pondo auri e Capitolio Suet.; o književni kraji = prepisati: f. librum ab aliquo Ci. ep., qui eorum scripta furantes pro suis praedicant Vitr., f. verba antiqua Catonis Poeta ap. Q.; pesn. skrivaj vzeti: patri Circe furata equos V.

2. metaf.
a) odtegniti: pone caput fessosque oculos furare labori V., f. se Sil. ali se aegre Ap. ukrasti se, izmuzniti se.
b) po zvijači dobiti, pridobiti si, izmakniti: non enim (L. Cornelius) furatus esse civitatem … dicitur Ci., speciem furabor Iacchi Pr. nadel si bom Jakhovo podobo = veljal bom (= imeli me bodo) za Jakha.
c) skrivati (pred kom, komu): in densis membra maniplis Sil.
č) zakriti, zagrniti: vultūs veste Sen. tr.
d) zvijačno naskočiti sovražnika, zvijačno udariti (nanj): exercitus … furandi melior T. pripravnejša za zvijačne naskoke. — Act. soobl.: furabis It., furaverit (cj. pf.) Symm., furasse Fulg. Pt. pf. furatus s pass. pomenom: Ap.

guarecer [zc] (ob)varovati, shraniti; vzeti pod streho, prenočiti koga; ozdraviti

guarecerse rešiti se, pobegniti
guarecerse de la lluvia najti zavetje pred dežjem

handhaben (handhabte, hat gehandhabt) delati z, uporabljati, ravnati z, rokovati z; mit Zahlen: operirati z; figurativ v roko vzeti

harbo(u)r² [há:bə]

1. prehodni glagol
zasidrati v pristanišču; vzeti pod streho; skriti, varovati, dati zavetje

2. neprehodni glagol
zasidrati se v pristanišču, pristati (ladja), biti zasidran v pristanišču

to harbo(u)r ill designs snovati kaj zlega
to harbo(u)r evil thoughts zle misli nositi v srcu

haul up

1. prehodni glagol
poklicati na odgovor, vzeti koga v roke, ošteti, ozmerjati
navtika dvigniti (jadra itd.)

2. neprehodni glagol
zaustaviti se, iti k počitku
navtika pluti z vetrom

héberger [ebɛrže] verbe transitif začasno pod streho vzeti, nastaniti pri sebi

hebetō -āre -āvī -ātum (hebes)

1. skrhati, otopíti: hastas, ferrum L., aciem ferri, mucronem Plin., dentem Plin., Sil., hebetata tela Sil., h. gladios Plin. iun.

2. metaf.
a) otopíti, oslabiti, ob moč pripraviti, moč vzeti čemu, komu: nubes hebetat visūs tibi V., vos mihi taurorum flammas hebetastis O., h. aurium sensum Sen. rh., aures Cels., sensūs, aciem oculorum Plin., hebetati oculi Lact., h. vocem Ap., nervos prisci roboris Val. Max., rei publicae vires hebetatae Iust., h. zmaragdos O., gemmas, Indicos carbunculos, odorem Plin., humus hebetata Col.; o svetlobi, luči: ubi alma dies hebetarat sidera O. je bil potemnil, umbrā terrae lunam hebetari Plin.; o duhu: h. mentem Cels., mentes Amm., ingenia Plin. iun., animum Suet.; o osebah: h. Germanos Amm., cataphracti hebetati Amm., quos inopinus hebetaverat pavor Amm.

heimführen peljati domov; die Braut: vzeti za ženo

heimnehmen^* vzeti/peljati s seboj (domov)

heiraten poročiti (intransitiv se), jemanden vzeti za moža/ženo

herausnehmen^* vzeti iz/narazen; izvzeti; sich herausnehmen biti videti; Rechte: lastiti si, Freiheiten: dovoliti si; sich viel herausnehmen preveč si dovoliti

hereinnehmen^* vzeti noter; figurativ vključiti v