Franja

ledén (-a -o) adj.

1. di ghiaccio, glaciale; ghiacciato:
ledene plošče banchi di ghiaccio
ledena gora iceberg, montagna di ghiaccio
vrh ledene gore la punta dell'iceberg
ledena cesta strada ghiacciata
leden veter vento gelido

2. pren. di ghiaccio, gelido; polare:
ledena burja vento polare
geogr. Severno Ledeno morje Mare Polare Artico

3. pren. di ghiaccio, glaciale:
ledeni obraz volto di ghiaccio
ledeno srce cuore di ghiaccio

4. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) terribile, atroce:
leden obup, strah disperazione, spavento terribile
ledena groza terrore atroce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. ledena bomba bomba di gelato
geol. ledena doba epoca glaciale
ledena jama grotta ghiacciata
ledena sveča ghiacciolo
ledeni možje, svetniki gelo di maggio
šport. ledeni stadion palazzetto del ghiaccio
alp. ledena gmota seracco
ledena pijača ghiacciata, granita
ledena skorja calabrosa
gastr. ledeni mering spumone
geogr. ledeni nanos pack

ledena gora [é] ženski spol der Eisblock, der Eisberg
ploščata ledena gora die Eistafel
vrh ledene gore die Spitze des Eisbergs (tudi figurativno)

lestvic|a⁴ [é] ženski spol (-e …)

1. (tabela) die Tabelle, -tabelle (davčna Steuertabelle, pristojbin Gebührentabelle); šport die Tabelle
šport vrh lestvice die Tabellenspitze
dno lestvice das Tabellenende
prvi/vodilni na lestvici der Tabellenführer
mesto na lestvici der Tabellenplatz
zadnji na lestvici der Tabellenletzte

2.
rang lestvica die Rangliste

3.
lestvica hitov/uspešnic die Hitliste
lestvica uspešnic knjig: die Bestsellerliste
| ➞ → tarifa

lingua f

1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!

2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik

3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)

4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)

5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik

6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)

7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce

llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

llegar tarde zakasniti se
llegar a tiempo pravočasno dospeti
el tren llega con retraso vlak ima zamudo
si alcanza no llega komaj zadostuje
ir a llegar por iti po (koga)
llegar hasta segati do, trajati do
llegar al alma do srca iti (segati)
llegar al fin iti h koncu
llegar a la cumbre vrh doseči
llegar a los postres (fig) prepozno priti
no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
no llega a los 5 años ni še 5 let star
no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
llegar a entender končno razumeti
llegar a saber zvedeti
llegar a realizar (končno) uresničiti
por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
llegarse a las manos spopasti se
los géneros llegados dospelo blago
llegar a ser postati
llegar a ser rico obogateti

malheur [malœr] masculin nesreča, nezgoda; smola; nesrečna zvezda; žalost, beda; škoda

malheur! gorje!
malheur aux vaincus! malheur à toi! gorje premaganim! gorje tebi!
par malheur na nesrečo
pour mon malheur v, na mojo nesrečo
pour comble de malheur da bo nesreča še večja, vrh vse nesreče
oiseau masculin de malheur oseba, ki prinaša nesrečo
encore cette pluie de malheur (familier) spet ta nesrečni, presneti dež!
un malheur est vite arrivé nesreča se hitro zgodi
un malheur n'arrive, ne vient jamais seul nesreča ne pride nikdar sama
c'est un malheur to je križ, to je nesreča
faire un malheur povzročiti nesrečo, škodo
jouer de malheur imeti, doživljati nesrečo za nesrečo, imeti stalno smolo
porter malheur prinašati nesrečo
à quelque chose malheur est bon (proverbe) tudi v nesreči je kaj dobrega
le malheur des uns fait le bonheur des autres (proverbe) kar je za enega nesreča, je za drugega sreča

minaret samostalnik
(stolp mošeje) ▸ minaret

ministrska predsednica stalna zveza
(politična funkcija) ▸ miniszterelnök
Theresa May je dva dni po vzponu na vrh konservativne stranke tudi uradno postala nova britanska ministrska predsednica. ▸ Hivatalosan is Theresa May lett az új brit miniszterelnök, két nappal azután, hogy a Konzervatív Párt élére került.
Sopomenke: predsednica vlade

molče prislov
1. (brez govorjenja) ▸ szótlanul, némán, csendbenNekaj časa jih je molče opazoval in jim zavidal mirno življenje. ▸ Egy ideig némán figyelte őket, és irigyelte a nyugodt életüket.V naslednjem prizoru molče sedi na kavču ob svoji tašči in jo drži za roko. ▸ A következő jelenetben szótlanul ül a heverőn az anyósa mellett, és fogja a kezét.

2. (brez nasprotovanja) ▸ némán, szótlanul, tétlenülPotrebe so vse večje in stiske ljudi ne moremo le molče opazovati. ▸ A szükségletek egyre nőnek, és nem nézhetjük tétlenül az emberek gondjait.
V okviru političnega sistema želi popraviti krivice, ki jih politični vrh molče trpi. ▸ Arra törekszik, hogy a politikai rendszeren belül orvosolja azokat az igazságtalanságokat, amelyeket a politikai csúcs némán eltűr.

nagajiv pridevnik
1. (igriv) ▸ pajkos, huncut, csintalanOd vetra skuštrani lasje in beli zobje so dajali njegovemu obrazu nagajiv videz. ▸ A széltől kócos haja és fehér fogai pajkos kinézetet kölcsönöztek az arcának.
Čeprav mi je mama rekla, da imam lepe skodrane, nagajive lase, sem si jih počesala v tesen čop. ▸ kontrastivno zanimivo Annak ellenére, hogy anyám azt mondta, szép göndör, rakoncátlan a hajam, szoros copfba fésültem.
Vedno je dobre volje in vedno ima v očeh nekakšne nagajive iskrice ter hudomušen nasmeh. ▸ Mindig jókedvű, a szemében pedig mindig pajkos szikrák cikáznak, és hamiskás mosoly bújkál az arcán.
Voditelj tiskovne konference je postavil lucidno nagajivo vprašanje, zakaj dve knjigi. ▸ A sajtótájékoztató vezetője egy éleslátóan pajkos kérdést tett fel: miért két könyv?

2. (o nedisciplini) ▸ pajkos, csintalan, huncutSpominja se, da so nekoč nagajivi otroci župniku v spovednico na klop nastavili risalne žebljičke. ▸ Emlékszem, hogy régen a csintalan gyerekek rajzszögeket szórtak a plébános gyóntatószékére.
Sosed želi nagajivega dečka prevzgojiti, a mu to ne uspe. ▸ A szomszéd szeretné átnevelni a pajkos fiút, de ez nem sikerül neki.
V športu moraš biti malo nagajiv, drugače težko prideš na vrh. ▸ A sportban egy kicsit pajkosnak kell lenni, egyébként nehezen jutsz el a csúcsra.

3. (o spolnosti) ▸ pajzán, huncut, pajkosMenim, da se ljudem ob misli na uniformo porajajo predvsem nagajive pa tudi pregrešne misli. ▸ Úgy vélem, hogy az egyenruha láttán pajzán és bűnös gondolatok támadnak az emberekben
Besedilo pesmi je tudi rahlo nagajivo in ima nekoliko zapeljivega, erotičnega pridiha. ▸ A dal szövege enyhén pajzán, és van benne némi csábító, erotikus hangzás.

4. (o nevšečnosti) ▸ pajkos, rakoncátlanKo je jedel opečenec in slanino, mu je nagajivi vetrc skušal odpihniti prtiček. ▸ Amikor ette a pirítóst és a szalonnát, a rakocátlan szellő megpróbálta elfújni a szalvétáját.
Poletje je v vsem svojem zamahu, okus po morski soli in nagajivih sončnih žarkih še ni zbledel s spomina. ▸ A nyár még javában tart, de a tengeri só ízének és a pajkos napsugaraknak az emléke még nem fakult meg.
Čeprav je vreme precej nagajivo, izkoristite poletne dni in si pričarajte poletje kar sami. ▸ Annak ellenére, hogy az időjárás eléggé rakocátlan, használják ki ezeket a nyári napokat, és varázsoljanak nyarat saját maguknak!

nameníti (-im) | naménjati (-am)

A) perf., imperf.

1. destinare, assegnare; adibire:
dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti

2. indirizzare, rivolgere; concedere:
nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi

B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
namenil sem se prodati ho deciso di vendere
namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo

2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno

nasip moški spol (-a …)

1. (nasutje) die Aufschüttung, Anschüttung, der Auftrag, zemeljski: Erdauftrag
zid z nasipom hinterfüllte Mauer

2.
gramozni nasip das Schotterbett

3. zaščitni: der Wall, zemeljski: Erdwall
protihrupni nasip der Lärmschutzwall
varovalni nasip Schutzwall

4.
geografija morenski nasip der Moränenwall

5. obrežni/obalni: der Deich
nasip za visoko vodo Hochwasserdeich, Flutdeich
brežina nasipa die Deichböschung
porušenje nasipa der Dammbruch, Deichbruch
obdati z nasipi vodo: eindeichen

6. zajezitveni: der Damm
odklonski/preusmerjevalni nasip der Ablenkdamm
zastružni nasip der Triebschneedamm
vrh nasipa die Dammkrone
porušenje nasipa der Dammbruch

7. cestni, železniški: der Damm
cestni nasip der Straßendamm
železniški nasip Eisenbahndamm, Bahndamm

8.
pristaniški nasip die Landungsbrücke

navrh² (vrh) česa: oben auf
navrh vsega zu allem [Überfluß] Überfluss

nè

A) adv.

I.

1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore

4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

II. elipt.

1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

III.

1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

IV. (v vezniški rabi)

1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...

V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire

nebotičnik samostalnik
(stavba) ▸ felhőkarcoló

necél (-a -o) adj. incompleto; ekst. in meno di:
na vrh smo prišli v necelih treh urah raggiungemmo la cima in meno di tre ore

nīsus¹ (starejše nīxus) -ūs, m (nītī)

1. opiranje, oprtje, upiranje, uprtje, napor, zagon: hastas certo ictu, ut forte libero nisu, mittit Cu., quas (sc. sagittas) emittunt maiore nisu quam effectu Cu., ne tela quidem conati nisu vibrare poterunt Cu., rotae maiore nisu in salebras inciderunt Sen. ph. z večjim pritiskom; occ.
a) vzpenjanje, plezanje: nisus per saxa S., dubia nisui S.; pren.: hic (sc. Cicero) in sublime cucurrit et ad summum non pervenit nisu, sed impetu Q. in vrha ni dosegel (na vrh ni dospel) plezaje, ampak v enem zaletu.
b) nastop(anje), ustop(anje): pedetemptim et sedulo nisu Pac. ap. Ci., stat gravis Entellus nisuque immotus eodem V. na istem stolu.
c) vzlet, (po)let: claudicat extemplo pinnarum nisus innanis Luct., hic dense primum rapido pulcherrima nisu sistit V., vernique … insolitos docuere nisus venti paventem (sc. Iovis alitem) H.
d) gibanje, kroženje, okret, obrat zvezd: in aethere autem astra volvuntur, quae se … nisu suo globata (po drugih: conglobata) continent Ci.
e) porodne bolečine (težave), popadki, porod, rojevanje, porajanje: fetus nixibus edunt V., hunc stirps Oceani maturis nixibus Aethra edidit O., in medio nisu viscera rumpta forent O., quam laboriosi nixus fuissent Gell., parientium nixus Fest.
f) napor tistega, ki hoče bljuvati, napenjanje k bljuvanju, želja po bljuvanju: tamquam nisus evomentis adiuvaret T.

2. metaf. napor, prizadevanje, trud, zagon: nec suo nisu studiis insistunt Q., quo nisu, quibus clamoribus expostulatum est, ne … Plin. iun. s kakšnim pritiskom, s kakšnim vpitjem se je od tebe zahtevalo.

ocris, acc. ocrim, m (prim. umbr. ukar, okar (= lat. arx, mons), marukinsko ocres (= lat. montis), gr. ὄκρις gorski vrh, rob) kamnita gora: sed qui sunt hi, qui ascendunt altum ocrim? L. Andr. fr., celsosque [in] ocris arvaque putria et mare magnum L. Andr. fr., namque Taenari celsos ocris L. Andr. fr., ocrem antiqui, ut Ateius Philologus in libro Glosematorum refert, montem confragosum vocabant, ut apud Livium: „Sed qui sunt hi, qui ascendent altum ocrim?“ Fest., et: „Celsosque ocris arvaque putria, et mare magnum.“ [et]: „Namque Taenari celsos ocris.“ et: „Haut ut quem Chiro in Pelio docuit ocri.“ Unde fortasse etiam ocreae sint dictae inaequaliter tuberatae Fest.

odbíti (odkloniti) to refuse, to decline; pravo (predlog) to reject, (v parlamentu) to throw out; (napad) to repel, to beat (ali to ward) off, to repulse; (parirati) to parry; (prošnjo) to reject; (pri izpitu) to reject; (od plače) to deduct; (žarke) to reflect

odbíti napadalca (napad, ponudbo, snubca) to repulse an assailant (an attack, an offer, a suitor)
odbíti sovražnika to drive back (ali off) the enemy
odbíti tožbo (na sodišču) to nonsuit, to dismiss a case
odbíti udarec to ward off a blow
odbíti uro (o stolpni uri itd.) to strike the hour
odbíti zahtevo to deny a claim
odbíti vrh drevesa to cut off the top of a tree
odbíti se to rebound; to bounce; to recoil; to be reflected; (odskočiti, kamen, krogla) to ricochet

odseka|ti [é] (-m) abschlagen, abhauen, abhacken, loshacken; tehnika trennen
odsekati drevesu vrh (einen Baum) abwipfeln