Franja

Zadetki iskanja

  • wheel1 [wi:l] samostalnik
    kolo; krmarsko kolo (tudi figurativno)
    volan; kolo sreče
    ameriško, pogovorno bicikel
    zgodovina kolo za mučenje; kolovrat
    figurativno gibalna, vodilna sila; obračanje, obrat, krog, vrtenje
    vojska obrat
    figurativno preobrat
    množina kolesje, gonilo, mehanizem (tudi figurativno)
    glasba refren, pripev
    ameriško, sleng dolar

    on wheels na kolesih, z vozilom, figurativno kot namazano, hitro, brez trenja
    wheels within wheels zelo zapletena aparatura (mehanizem), figurativno komplikacija za komplikacijo, zapletena stvar, položaj
    wheel and axle naprava za izkoriščanje sile vzvoda, na podlagi razlike v obsegu kolesa in njegove osi
    a big wheel ameriško, pogovorno, figurativno visoka živina, vplivna oseba
    Fortune's wheel, the wheel of Fortune kolo sreče; usoda
    a fly on the wheel figurativno oseba, ki precenjuje svoj vpliv
    a sudden turn of the wheel nenaden obrat v sreči
    the man at the wheel oseba pri krmilu; vozač, voznik, šofer
    to break a (butter)fly (up) on the wheel figurativno po nepotrebnem poseči po ostrih ukrepih, s topovi streljati na vrabce
    to break s.o. on the wheel zgodovina mučiti koga na kolesu
    to go on wheels figurativno iti kot po maslu (gladko, brez motenj)
    he was killed at the wheel izgubil je življenje za volanom
    to put (ali to set) one's shoulder to the wheel truditi se, napenjati se
    to put a spoke in s.o.'s wheel figurativno delati komu zapreke, metati komu polena pod noge
    to take the wheel sesti za volan, voziti, šofirati
    to turn wheels vrteti kolesa (pri parterni telovadbi)
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
    začeti od neke teze, točke: ausgehen von
    začeti od ničle bei Null anfangen
    začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
    začeti z malega klein anfangen
    začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
    začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
    začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
    začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
    začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
    začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
    začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
    začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
    začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
    začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
    začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
    začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
    začeti stavkati in den Streik treten
    začeti veljati in Kraft treten
    začeti uresničevati ins Werk setzen
    začeti z delom Hand ans Werk legen
    začeti se bati Angst bekommen
    začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
    ko se … začne bei …-beginn
    (ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
    ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten
  • zakadi|ti se (-m se) (napasti) herfallen über, losgehen auf; (hitro teči, voziti) losflitzen, losspringen
  • zelén vert ; (neizkušen) inexpérimenté

    zelen od jeze (zavisti) pâle (ali blême) de colére (d'envie)
    svetlo (temno) zelen vert clair (foncé)
    zelen grah petits pois
    zeleno sadje fruits verts
    zelena igralna miza tapis vert
    zeleni pas (v mestu) zone verte
    zeleni val (v prometu) feux coordonnés
    voziti v zelenem pasu (po mestu) rouler au vert
    postati zelen devenir vert, verdir
    ne priti na zeleno vejo (figurativno) ne pas réussir à équilibrer son budget
  • zna|ti1 (-m)

    1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
    zna na pamet auswendig können
    znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
    znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
    znati si pomagati sich zu helfen wissen
    znati živeti ein Lebenskünstler sein
    kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
    zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
    ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
    figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
    kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
    ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
    (pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
    človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
    človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

    2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)
  • ἀν-αμάξευτος 2 ion. kjer se ne more (s tovornimi vozovi) voziti, nevozen.
  • ὄχος2, ους, τό [Et. iz ϝοχος, kor. weg'h, lat. veho, vehiculum, slov. voziti, voz, nem. Wagen, be-wegen. – Obl. dat. ὄχεσφιν] vozilo, voz, vprega.
  • πλώιμος in πλόιμος 2 πλώσιμος 2 poet. (πλώω) 1. ploven, vozen, πλώιμά ἐστιν more se pluti, πλωιμώτερα ἐγένετο postalo je bolj varno, voziti se po morju; πλωιμωτέρων ὄντων ko je bilo bolj varno, voziti se po morju. 2. sposoben (raben, pripraven) za plovbo.
  • ездить peljati se, potovati; iti na izlet;
    е. верхом jezditi, jahati;
    он к нам ездит каждый день vsak dan zahaja k nam, nas obiskuje;
    е. зайцем voziti se brez voznega listka
  • лодка f čoln;
    моторная л. motorni čoln;
    парусная л. jadrnica;
    подводная л. podmornica;
    кататься на лодке voziti se s čolnom
  • править

    1. upravljati, vladati; (zast.) opravljati;
    п. лошадьми voziti s konji, kočijažiti;
    п. рулём krmariti;

    2. popravljati; brusiti;
    п. гранки popravljati v stolpcih;
    п. бритву brusiti britev
  • прибавлять, прибавить doda(ja)ti, navreči, prida(ja)ti; poviš(ev)ati; razširjati, razširiti;
    п. шагу pospešiti korak;
    п. ходу hitreje voziti;
    п. в весе (z)rediti se
  • раскатывать, раскатать1 razgrinjati, razgrniti; razvi(ja)ti; (raz)valjati (testo); razgaliti (sode); odvi(ja)ti;
    р. бельё mongati perilo;
    р. на автомобиле voziti se z avtomobilom;
    раскатать противника (vulg.) razbiti nasprotnika
  • ролик m kolešček, kolesce; (teh.) valjarček (pri pisalnem stroju);
    кататься на роликах (šport.) voziti se na kotalkah
  • управлять, управить upravljati,voditi; (glasb.) dirigirati;
    у. государством vladati;
    у. автомобилем voziti avto;
Število zadetkov: 436