Franja

clase ženski spol razred, učilnica; oddelek; vrsta, red, sorta; družbena plast, stan; učna ura, pouk, predavanje (na univerzi)

clase de adelantados razred (tečaj) za naprednejše
clase corriente kurentna sorta
clase dominical nedeljska šola
clase media srednji stan
clase de principiantes razred (tečaj) za začetnike
clase superior višji razred; izvrstna kakovost
(profesor) encargado de (una) clase razrednik
sala de clase učilnica
toda clase de artículos vsakovrstni artikli
de esta (de tal) clase tak(šen)
de primera clase prvovrsten
de toda clase vsake vrste
coche de primera clase železniški voz I. razreda
asistir a las clases (a la clase) prisostvovati pouku, obiskovati šolo
dar clase poučevati
faltar a la clase manjkati v šoli
hoy no tenemos (no hay) clase danes nimamo (ni) pouka
las clases directoras višje (vodilne) družbene plasti
las clases pasivas neaktivna populacija, zaslužka nezmožni (upokojenci ipd.)
lucha de clases razredni boj
las clases poseyentes (ali pudientes) vladajoči družbeni razredi

cochère [kɔšɛr] adjectif

porte féminin cochère široka, vozna vrata (za prehod voz)

collocō (conlocō) -āre -āvī -ātum

I. (s polnim pomenom predloga)

1. skupaj (tja) postaviti (postavljati), pristaviti (pristavljati), sestaviti (sestavljati), namestiti (nameščati): tribunal suum iuxta C. Treboni, praetoris urbani, sellam collocavit C., his rebus collocandis … tempus dare C., coll. aliquid ad ignem Vitr., lecticam pro tribunali Suet., satis de illa re collocavi T. sem sestavil = sem spisal; pesn.: chlamydem coll., ut pendeat apte O. uravnati, tudi: coxam parum apte coll. Plin. iun.; ret. v red spraviti, urediti, urejeno (z)vezati: verba diligenter conlocata Ci. skrbno zvezane, verba conlocata Ci. besede v stavkovni zvezi, verba apte collocare Q., male collocatum κακοσύνϑετον vocant Q.

2. occ.
a) (osebe pri drugih) namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjevati), naseliti (naseljevati): comites eius apud ceteros hospites conlocantur Ci., cives sese Thermis conlocarant Ci. so se bili nastanili; pren.: Socrates philosophiam devocavit e caelo et in urbibus conlocavit Ci., eum in amplissimo consilio c. Ci. prište(va)ti, tuas virtutes in deorum numero conlocatas vides Ci., eos inter mimorum greges c. Ci. prištevati krdelom glumačev.
b) (ljudi, ljudstva pri drugih) naseliti (naseljevati), bivališča jim dodeliti (dodeljevati), odkaz(ov)ati: multitudinem in agris N., colonias in agris Ci., Boios in finibus suis C., Ubios super Rheni ripam T., Suebos in proximis Rheno agris Suet.
c) (vojake) nastaniti (nastanjevati), naseliti (naseljevati): exercitum in Aulercis, in hibernis C., ibi praesidium C., quattuor legiones in Belgio Hirt., exercitum in provinciam S., singulas cohortes Puteolis et Ostiae Suet., classem Miseni Suet. usidrati.
č) žensko za ženo da(ja)ti: homini levi filiam conlocavit Ci., virgines in matrimonio (redk. in matrimonium) c. Ci., virgines in amplissimarum familiarum matrimoniis c. Ci., c. propinquas suas nuptum in alienas civitates C., matrem homini nobilissimo C.; pass.: cum virgo nubilis propter paupertatem collocari non posset N. se ni mogla omožiti; pren.: aedilitas recte conlocata Ci. pravemu možu poverjena.
d) denar naložiti (nalagati), vložiti (vlagati) na obresti, vtakniti (vtikati) v kaj: curavit, ut in eo fundo dos conlocaretur Ci., in ea provincia pecunias magnas collocatas habent Ci., c. duas fenoris partes in agris per Italiam T., duas patrimonii partes in solo Suet.; pren.: beneficium apud bonos Ci., bene apud istum munera Ci.; sinekdoha za kaj uporabiti (uporabljati), potrošiti, v (na) kaj obrniti (obračati): patrimonium in rei publicae salute Ci. v domoljubne namene, c. in amore adulescentiam suam Ci., quaesturam suam in me conservando Ci., omne suum studium in doctrina et sapientia Ci., miliens sestertium in munificentia T.
e) refl. vda(ja)ti se čemu, poda(ja)ti se na (v) kaj, ukvarjati se, pečati se s čim, posvetiti (posvečati) se čemu: palam sese in meretricia vita c. Ci., totum se in cognitione et scientia Ci. —

II. (z oslabljenim pomenom predloga. Cum sicer svojega pomena nikdar povsem ne izgubi; zdaj se namreč nanaša na več pojmov, zdaj izraža, da k tistemu, kar je že pripravljeno (na razpolago), pristopa še kaj; tega se v slovenščini popolnoma ne zavedamo).

1.
a) (o stvareh) (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), da(ja)ti: cum eo ventum erat, lecticae conlocabantur Ci., c. armamenta L. obesiti na jadrnik, saxa atque materiam disponere collocareque Q.; kam? ali kje? ubi tigna collocentur C.; nav. z in in abl.: tabernacula conlocari iussit in litore Ci., Libertatis simulacrum in domo mea conlocabas Ci., saxa et trabes in muro c. C., toda: in tabernam vasa et servos c. Pl.; redk. z ante: c. simulacrum ante Minervam C.; pesn. s samim abl.: c. oculos pennis O.
b) (o bitjih) posaditi (posajati) koga, ponuditi mu sesti, postaviti ga kam: aliquem in cubili (in lecto) Ci. ali in lectum c. Ter., aliquem suis manibus in curru Ci. posaditi lastnoročno na voz, aliquem iuxta se latere dextro Suet.; occ. (voj.) postaviti (postavljati), ponamestiti (ponameščati), razvrstiti (razvrščati): impedimenta in tumulo C., tormenta quibusdam locis Hirt., ballistas scorpionesque ante frontem castrorum Auct. b. Afr., praesidia S., certis locis cum ferro homines conlocati Ci., c. duas legiones et omnia auxilia in summo iugo C., insidias bipertito in silvis C. zasedo nastaviti, milites angustius C. bolj na gosto namestiti, aciem triplicem Auct. b. Afr., equitatum Cu., in prima acie ante signa elephantos L., pro vallo legiones Hirt.; tudi v nevojaškem pomenu: servum ad Pompeium interficiendum conlocaverat Ci., c. Miloni insidias Ci., in cella Concordiae armatos, latrones, sicarios Ci.

2. pren.
a) položiti (polagati), postaviti (postavljati), opreti (opirati) na kaj, na koga: in animis vestris omnes triumphos meos condi et conlocari volo Ci. želim, da se dobro shranijo, spem c. in eventu, in alicuius eloquentia Ci., in aliquo magnam spem dignitatis suae Ci., omnia sunt conlocata in usu cotidiano Ci. vse je oprto, vse sloni na …
b) v kak položaj spraviti (spravljati), privesti (privajati): c. aliquem in otium Pl., aliquem in tuto conl. Ci. na varno spraviti, rem alicuius in tuto T. zavarovati.

conocer [-zc-] (s)poznati; uvideti; opaziti; razločiti; vedeti; razumeti; zvedeti; domnevati; priznati; (spolno) občevati; ameriška španščina k sebi priti

conocer por la voz po glasu spoznati
conocer de nombre, conocer por el nombre poznati po imenu
conocer de vista poznati po videzu
dar(se) a conocer dati se spoznati, seznaniti se z
conocerse poznati se; zvedeti se
se le conoce vidi se mu

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

cuello moški spol vrat; ovratnik; nabornica; nart

cuello blando mehak ovratnik
cuello de cisne labodji vrat
cuello de encaje čipkasti ovratnik
cuello de pieles krznen ovratnik
cuello tieso trd ovratnik
cuello vuelto dvojni ovralnik
erguir el cuello ošaben biti
gritar a voz en cuello na vse grlo vpiti
romper el cuello vrat zaviti, tilnik zlomiti
sacado de cuello bahav, domišljav

čítanje lectura f

glasno čitanje lectura en alta voz
vreden čitanja digno de ser leído
po enkratnem čitanju después de una simple lectura

členkast [é] (-a, -o) knotig; Glieder- ( tehnikačeljustna zavora die Gliederbackenbremse, vlak der Gliederzug, voz Gelenkwagen, rezilo das Gelenkmesser)

de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
de ello se desprende iz tega sledi
la ciudad de Berlin mesto Berlin
el mes de mayo mesec maj
máquina de coser šivalni stroj
de este lado s te strani
de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
de día podnevi
de noche ponoči
de verano poleti
de mucho atrás že dolgo
de vez en cuando včasih, tu pa tam
no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
anillo de oro zlat prstan
ocuparse de baviti se z
llorar de gozo jokati od veselja
morir de sed umreti od žeje
padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
desesperar de obupati nad
quejarse de pritoževati se nad
¡guárdate de mí! čuvaj se me!
mudarse de casa preseliti se
cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
es de rigor nujno je; strogo je predpisano
colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
vestido de blanco belo oblačen
de viva voz ustno
María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
de camino na poti
de memoria na pamet
de paso obenem, hkrati; mimogrede
de sobra odvečen
de repente nenadoma
estar de pie stati (na nogah)
de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
servir de criado biti za služabnika
trabajar de albañil delati kot zidar
le hablo de tú tikam ga
¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
¡pobre de mí! ubogi jaz!
¡ay de ti! gorje ti!
de ti a mí med nama
de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
de no ser así drugače, sicer
acaba de publicarse pravkar izšlo
has de comprender que moraš razumeti, da
debo de decir moram reči
¿es de creer? je to verjetno?
a fin de z namenom, da bi
de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje

déménagement [-menažmɑ̃] masculin selitev; familier odhod, beg; familier preseljeno pohištvo

voiture féminin, camion masculin, frais masculin pluriel de déménagement selitveni voz, tovornjak, stroški
entreprise féminin de déménagement podjetje za prevoz pohištva

democrat [déməkræt] samostalnik
demokrat(ka)

ameriško democrat (wagon) lahek odkrit večsedežen voz

dipper [dípə] samostalnik
potapljač
zoologija ponirek; velika zajemalka
pogovorno anabaptist, prekrščevalec

astronomija Big (Little) Dipper Veliki (Mali) voz

dirékten direct

diréktni (železniški) voz through carriage
diréktno (prislov) (naravnost) directly, straight away, right away
priti diréktno domov to come home right away

diurnus 3 (diū¹ kakor nocturnus: noctu)

1. dneven, podneven: stella Pl. danica, jutranjica, lumen Lucr., O., Sen. ph. ali lux Lucr. dnevna svetloba, currus O. sončni voz, horae V., tempus diurnum et nocturnum Ci., labores diurni nocturnique, metūs diurni nocturnique Ci., diurna nocturnaque itinera C., d. vestimentum Varr. fr., diurna nocturnaque munia T.; enalaga: nocturnum furem et diurnum interficere Ci., vos exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. jemljite v roke ponoči in podnevi, tako tudi: non cessavere poëtae nocturno certare mero, putere diurno H.

2. enodneven, za en dan, vsakdanji: opus Ci. ali actus Suet. dnevni opravek, cibus L. vsakdanji obrok, victus Suet. vsakdanja hrana, mercede diurna conductus H. na dnino, d. quaestus Cu. dnevni zaslužek, dnina, aetatis fata diurna suae O. le enega dne. — Subst.

1. diurnum -ī, n
a) (sc. frumentum) dnevni odmerek živeža, dnevni obrok: Sen. rh., Sen. ph., Suet., It.
b) (sc. commentariolum) dnevnik = dnevni zapisnik, ki ga je pisal suženj: Isid., longi relegit transversa diurni Iuv.

2. diurna -ōrum, n
a) = dies (pl.): noctibus, diurnis Cael. ponoči in podnevi.
b) dnevna poročila, dnevna kronika, državni časnik, sprva diurna acta, diurna populi Romani acta T., potem samo diurna: diurna populi Romani per provincias, per exercitus … leguntur T.
c) vsakdanje potrebščine: Arn.

dormītōrius 3 (dormītor) spalen: cubiculum ali membrum Plin. iun. spalnica, carrucha Icti. spalni voz; subst. dormītōrium -iī, n
a) spalnica: Plin.
b) spalnica mrtvih = pokopališče: Eccl.

dvovpréžen attelé de deux chevaux

dvovprežen voz voiture ženski spol à deux chevaux

dvóvpréžen (con tiro) de dos caballos

dvovprežni voz coche m de dos caballos

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

eléktričen electric; (stroj itd.) electrical

eléktrično (prislov) electrically
negativno (pozitivno) eléktričen electropositive (electronegative)
eléktričen avto electromobile, electric motor car
eléktričen brivnik electric shaver
eléktrična cestna železnica pogovorno the trams; the electric; electric car, electric tramway; ZDA streetcar; electric trolley; street railway, (v New Yorku) surface car
eléktrična ogrevalna blazina electric cushion
eléktrična energija electrical energy
eléktrična jegulja zoologija electric eel
eléktričen hladilnik electric refrigerator
eléktrični naboj electric charge
eléktrična napeljava electric conduit
eléktrična naprava electrical appliance; electric installation
eléktrični kuhalnik electric cooker (ali oven, stove)
eléktrična (talilna) peč electric furnace
eléktrični pogon electric drive
eléktrična luč, eléktrična razsvetljava electric lght
eléktrično orodje power tool
eléktrično polje electrical field
eléktrična sobna peč electric fire
prenos eléktrične moči electric power transmission
eléktričen stik electric contact
eléktričen stol ZDA electric chair
eléktrični skat zoologija electric ray
eléktrični stroj electrical machine
eléktrični sveder electric drill
eléktrična žepna svetilka electric pocket lamp, electric torch
eléktrični števec electric light meter, electricity meter
eléktrični šok electric shock
eléktrični štedilnik (kuhalnik) electric cooker
eléktrični tok electric current
prekinitev eléktričnega toka power breakdown
usmrtitev z eléktriko electrocution
eléktrično varjenje electric welding
eléktrična vleka electric traction
eléktrični ventilator electric fan
vrvica za eléktrično svetilko flex
eléktrični voz ZDA electric car
eléktrični zvonec electric bell
eléktrična železnica electric railway
eléktrična žičnica telpher line
biti ubit (usmrčen) od eléktričnega toka to be electrocuted
eléktrično poganjati to run by electricity
nočna eléktrična tarifa off-peak tariff

emitir oddajati, izžarevati; izraziti; emitirati, v promet dati

emitir un empréstito razpisati posojilo
emitir la voz glas dvigniti