Franja

francóski francés, esa

po francosko a la francesa
francoski jezik lengua f francesa; idioma m francés; el francés
govoriti francosko hablar francés
znati francosko saber (el) francés
posloviti se po francosko despedirse a la francesa
francosko-nemška vojna guerra f franco-alemana

fratērno agg. bratski (tudi pren.):
guerra fraterna pren. bratomorna vojna
aiuto fraterno bratska pomoč

fratricida

A) m, f (m pl. -di) bratomorilec, bratomorilka

B) agg. bratomoren:
guerra fratricida bratomorna vojna

freddo

A) agg.

1. hladen, mrzel:
giornata fredda mrzel dan
vento freddo hladen veter
sudore freddo mrzel pot
piatti freddi hladne jedi
guerra fredda polit. hladna vojna
doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
animali a sangue freddo hladnokrvne živali

2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
accoglienza fredda hladen sprejem
mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
sangue freddo hladnokrvnost
a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
colori freddi hladne barve

B) m mraz, hlad:
lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
ho, sento freddo zebe me
fa freddo mrzlo je
oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to

froid, e [frwa, d] adjectif mrzel, hladen; hladnokrven; neobčutljiv, trd; brezčutne duše; trezen

animaux masculin pluriel à sang froid mrzlokrvne živali
guerre féminin froide hladna vojna
à froid hladno, figuré brez strasti, médecine brez vročice
laisser froid quelqu'un pustiti koga hladnega, brezčutnega, ne ga ganiti ali razburiti

front [frɔ̃] masculin čelo; glava, obraz, lice; sprednja stran; politique, militaire fronta (tudi vremenska), bojna črta; figuré (pre)drznost

de front od spredaj, na isti višini, vštric, figuré direktno, neposredno, brez ovinkov, naravnost, istočasno, skupaj
sur front large, étroit na široki, ozki fronti
sur l'ensemble du front na vsej fronti
attaque féminin de front čelni, frontalni napad
combattant masculin de front borec na fronti
guerre féminin sur deux fronts, sur plusieurs fronts vojna na dveh, na več frontah
tracé masculin du front linija fronte
front bombé, fuyant izbočeno, nazaj potisnjeno čelo
front chaud, froid, d'orage, polaire topla, hladna, nevihtna, polarna fronta
front populaire, de libération, unique ljudska, osvobodilna, enotna fronta
aller, être au (ali: sur le) front iti na fronto, biti na fronti
attaquer quelqu'un de front koga odkrito, frontalno napasti
avoir le front (de faire quelque chose) upati si, drzniti si (kaj napraviti)
baisser le front, courber le front pobesiti glavo (od sramu)
désorganiser, rompre, percer le front dezorganizirati, razbiti, predreti fronto
faire, offrir un front commun contre quelqu'un združiti sile proti komu
faire front à quelqu'un kljubovati komu, upirati se, pogumno in odkrito se zoperstaviti
se frapper le front (du doigt) po čelu se udariti, se trkati s prstom
heurter le front de quelqu'un (figuré) razžaliti koga
marcher le front levé hoditi z dvignjeno glavo
mener de front plusieurs tâches hkrati opravljati več stvari
relever le front zopet dvigniti glavo, postati zopet samozavesten
rouler de front vštric voziti

galano čeden, zal, eleganten; bujen

guerra galana navidezna vojna
pata galana šepava noga
cuentas galanas sijajni, a neosnovani upi

generacij|a ženski spol (-e …) die Generation (tudi figurativno, tehnika); das Geschlecht; čas: das Menschenalter; -generation (hčerinska Tochtergeneration, povojna Nachkriegsgeneration, predvojna Vorkriegsgeneration, starševska Elterngeneration, Parentalgeneration, vojna Kriegsgeneration)
…generacije/generacij Generations-
(izmena der Generationswechsel, konflikt med generacijami der Generationskonflikt, razlika med generacijami der Generationsunterschied)
zaporedje generacij die Geschlechterfolge
v eni generaciji (človeškem veku) innerhalb eines Menschenalters

generácija generation

ljudje moje generácije the men of my generation
vojna generácija those born during the war

general² [džénərəl] pridevnik
splošen, obči, navaden; skupen; glaven
vojska višje stopnje od polkovnika

general cargo mešan tovor
general delivery izročitev pošiljk na pošti brez dostave, poste restante
in general na splošno
a person of general information mnogostransko izobražen človek
general post splošna premestitev
general practitioner splošni zdravnik
general servant dekle (sluga) za vse
general reader človek ki prebere vse, kar mu pride pod roke
britanska angleščina general dealer trgovec z mešanim blagom
general approbation splošno odobravanje
general hospital splošna bolnica
general order dnevno povelje
General Post Office glavna pošta
general staff glavni štab
navtika general trader tramper
as a general rule praviloma, na splošno, redno
general attorney državni tožilec
vojska general service splošna vojna obveznost
general elections splošne volitve
in a general way na splošno
postmaster general britanska angleščina minister za pošte
in general terms čisto na splošno

germ¹ [džə:m] samostalnik
botanika, zoologija kal, klica, zarodek, zametek, zaplodek; mikrob
figurativno zasnova

germ warfare bakteriološka vojna
in germ v kali
germ carrier bacilonosec

Germānī -ōrum, m Germáni. Cezar je imenoval Germane vsa plemena, ki so prebivala na desnem Renovem bregu. V Tacitovem času so bivali germanski rodovi od Rena do Visle, od Donave do Severnega morja. Njihova najpomembnejša plemena so bili: Svebi, Heruski, Ubijci, Sugambri, Markomani in Uzipeti: CI., C., T.; sg. Germānus -ī, m German v besedni igri: Germanum Cimber occidit pri Q. – Od tod

I. adj.

1. Germānus 3 germanski: herbae O., feritas VELL., pubes PERS.

2. Germānicus 3 germanski: bellum C. vojna z Germani, saltūs L., gentes PLIN., mare PLIN. Baltiško morje, Kalendae MART. = 1. september (dan ko je Germanik premagal Germane), sermo, victoria SUET., exercitus T. Kot subst. Germānicus -ī, m
a) Germanski, Germanik, častni priimek vojskovodij, ki so premagali Germane, poseb. častni priimek sina Tiberijevega brata Druza in Antonije: T., SUET.
b) (sc. mensis) Germanikov mesec: (Caligula) in memoriam patris Septembrem mensem Germanicum appellavit SUET.
c) (sc. nummus) germanik, germanjak, zlatnik s podobo cesarja Domicijana, ki je tudi imel priimek Germanicus: IUV.

3. Germāniciānus 3 germanski = ki biva ali služi v Germaniji: exercitus (v sg. in pl.) SUET., EUTR.; kot subst. Germāniciānī -ōrum, m: SUET. –

II. subst. Germānia -ae, f

1. Germanija, dežela germanskih plemen ali desni Renov breg (kot rim. provinca): T.; pl. Germaniae T. Severna in Južna (= Zgornja in Spodnja) Germanija.

2. pesn. meton. = Germani: hinc movet Euphrates, illinc Germania bellum V.

glōria -ae, f

1. slava, sloves, čast, hvala, imenitnost, veličastnost, poštenje, dobro ime: gloria est frequens de aliquo fama cum laude CI., gloria est inlustris ... fama meritorum CI., qui bonam famam bonorum, quae sola vere gloria nominari potest, expetunt CI., gl. militaris CI., bello quaeritur gloria CI., qui ... maximam gloriam ceperit CI., sit aeternā gloriā Marius CI., militavi non sine gloria H. slavno, maiore famā quam gloriā CU.; s subjektnim gen.: viri nunc gloria claret ENN., minuis gloriam Pompei CI., cuius excellens in re militari gloria CI.; z objektnim gen.: dicendi gl. CI., Q., gl. iuris civilis CI., doctrinae et ingenii CI., rerum gestarum gl. CI., gl. rei militaris CI. vojna slava, fortitudinis CI. junaška slava, gl. belli atque fortitudinis C. vojna in junaška slava; pl. gloriae = priložnosti za slavo, priložnosti za proslavitev: CORN., penes eosdem ... gloriae triumphique erant S.

2. meton.
a) slavno dejanje, slavno delo: quā gloriā aequabat se Tiberius priscis imperatoribus T.; pogosto v pl.: gloriae meretricum PL., memorare veteres Gallorum glorias T., quaestu atque compendio gloriarum GELL.
b) (o)kras, dika: Lapithaeae gloria gentis (Caeneus) O., sub ... vallibus Idae candidus, armenti gloria, taurus erat O., tardi pecoris sim gloria taurus TIB., ne armentis quidem suus honor aut gloria frontis (est) T. čelni okras.

3.
a) slavohlepnost, slavohlepje, slavoljubje, častihlepnost, častilakomnost, častiljubje: optimus quisque maxime gloriā ducitur CI., cives vestri maxime gloriā ducuntur CI., illi gloriae causā accusant CI., ne vos titillet gloria H., quem tulit ad scaenam ventoso gloria (Gloria) curru H., non laudis amor, non gloria cessit O.; pesn.: generandi gloria mellis V. prizadevnost, vnema, lautae gloria mensae LUCAN.
b) (v slabem pomenu) nečimrno (puhlo) slavohlepje, bahavost, samohvala: quod genus tandem est istuc ostentationis et gloriae? CI., tollens vacuum plus nimio gloria verticem H., gloria quem supra vires et vestit et ungit H., ab insolentia gloriae abesse N. prost biti nedostojne samohvale; v pl. = neprestano bahanje, bahaštvo: hominem si quis viderit ... gloriarum pleniorem PL., inanes flare glorias GELL. neprestano se širokoustiti s puhlim bahanjem.

golgota samostalnik
(težka preizkušnja) ▸ golgota, golgotajárás, približek prevedka ▸ lelki szenvedés
Vojna je bila za nas nekakšna golgota, večina ni dočakala konca. ▸ A háború számunkra golgotajárás volt, a többség nem élte túl.
Preživela je strašno golgoto. ▸ Szörnyű lelki szenvedéseken ment keresztül.
Na svojih plečih sem okusil vso golgoto, ki se obeta sedanjim direktorjem, če se stvari ne bodo uredile. ▸ Megjártam a golgotát, ami a jelenlegi igazgatókra is vár, ha nem rendeződnek a dolgok.

gospodarsk|i (-a, -o) wirtschaftlich; celotno: gesamtwirtschaftlich; (znotraj gospodarstva) innerwirtschaftlich; Wirtschafts- (čudež das Wirtschaftswunder, delikt das Wirtschaftsdelikt, minister der Wirtschaftsminister, odbor [Wirtschaftsausschuß] Wirtschaftsausschuss, položaj die Wirtschaftslage, pravni sistem die Wirtschaftsverfassung, red die Wirtschaftsordnung, sektor der Wirtschaftssektor, sistem das Wirtschaftssystem, sporazum das Wirtschaftsabkommen, subjekt das Wirtschaftssubjekt, vrh der Wirtschaftsgipfel, blokada die Wirtschaftsblockade, enota die Wirtschaftseinheit, geografija die Wirtschaftsgeographie, komisija der [Wirtschaftsausschuß] Wirtschaftsausschuss, kriminaliteta die Wirtschaftskriminalität, kriza die Wirtschaftskrise, moč die Wirtschaftskraft, oblika die Wirtschaftsform, panoga der Wirtschaftszweig, politika die Wirtschaftspolitik, pomoč die Wirtschaftshilfe, poslopje das Wirtschaftsgebäude, priloga časopisa der Wirtschaftsteil, rast das Wirtschaftswachstum, skupnost die Wirtschaftsgemeinschaft, špijonaža die Wirtschaftsspionage, unija die Wirtschaftsunion, vojna der Wirtschaftskrieg, vprašanja Wirtschaftsfragen množina, svetovna gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, ministrstvo das Wirtschaftsministerium, območje das Wirtschaftsgebiet, področje der Wirtschaftsbereich, poslopje das Wirtschaftsgebäude, pravo das Wirtschaftsrecht)
gospodarsko sodišče das Handelsgericht
gospodarsko sodstvo die Handelsgerichtsbarkeit
gospodarsko mrtvilo/gospodarski zastoj die Flaute
gospodarski odnosi s tujino die Außenhandelsbeziehungen, die Außenwirtschaft

gown¹ [gaun] samostalnik
ogrinjalo, talar, halja, plašč, ženska obleka; študentje (Oxford, Cambridge)

arms and gown vojna in mir
cap and gown univerzitetna noša
town and gown meščani in študentje, mesto in univerza

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

great¹ [greit] pridevnik
velik, precejšen; dolg
figurativno ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-
arhaično noseča (at, in)
spreten, mojstrski, sposoben
domačno sijajen, kolosalen

great age visoka starost
to be great at s.th. odlikovati se v čem
astronomija Great(er) Bear Veliki voz
the great body večina
great chair naslonjač
a great deal mnogo
great dozen 13
arhaično great with child noseča
great go diplomski izpit za B.A.
to go a great way with s.o. imeti velik vpliv na koga
great gun vplivna osebnost, "visoka živina"
great hundred stodvajset
great toe palec na nogi
pogovorno great big strašno velik, neznanski
great Scott! zaboga!
the Great Powers velesile
great dane zoologija doga
great letter velika črka
great many mnogi, številni
no great matter nepomembno, malenkost
great little man majhen, a pomemben človek
pogovorno great on navdušen za
no great shakes ne posebno dober; nič posebnega
the Great War prva svetovna vojna
I have a great mind to prav rad bi
a great while ago že davno
great hall glavna dvorana

grozíti to threaten; to menace

grozíti miru to threaten peace
grozili so nam s kaznijo they threatened us with punishment
grozil mi je z revolverjem he threatened me with his revolver
vojna nam grozi war is imminent
nebo grozi z nevihto the sky threatens a storm
hiši grozi zrušenje the house threatens to collapse
velika nevarnost nam grozi a great danger threatens us
nevarnosti, ki nam grozijo the dangers hanging over us
upor grozi, da se bo razširil the revolt threatens to spread

gverilsk|i (-a, -o) Guerilla- (vojna der Guerillakrieg)