Franja

Zadetki iskanja

  • toilet [tɔ́ilit] samostalnik
    kopalnica, umivalnica; stranišče; pribor za osebno telesno nego, za lepšanje; toaletna mizica; toaleta, fina obleka; oblačenje, obleka, kostim; garderoba

    to make one's toilet urediti se, olepšati se, opraviti toaleto
    toilet case popotni neseser
    toilet glass toaletno zrcalo
    toilet paper toaletni papir
    toilet powder toaletni puder (za obraz)
    toilet service toaletna garnitura
    toilet soap toaletno milo
    toilet table toaletna mizica
    toilet water toaletna (kozmetična) voda
  • Toilette, die, (-, -n)

    1. toaleta, dolga večerna obleka; Toilette machen urediti se

    2. (Abort) stranišče, toaleta
  • toque moški spol dotik, potipanje, pogladitev, (lahen) udarec, sunek; bitje (ure); zvonjenje; preskus dragih kamnov; preskusni kamen, zlatarska oslica; preskušnja; svarilo

    toque del alba jutranje zvonjenje
    toque de ánimas mrtvaški zvon; večerno zvonjenje
    toque de atención svarilo
    toque de diana (voj) budnica
    toque de muertos (ali a muerto) zvonenje mrliču
    toque a rebato zvonjenje ob hudi uri
    el último toque (fig) (zadnje) izpiljenje
    dar un toque (a) (fig) vleči kaj iz koga, poizvedovati
    dar en el toque zadeti žebljico na glavico
    darse unos toques (fig) urediti se, toaleto opraviti
  • turn2 [tə:n]

    1. prehodni glagol
    (za)vrteti (v krogu); obrniti, obračati, narobe obrniti; preobrniti, prekopati; odbiti, odvrniti; spremeniti smer, dati drugo smer; odločiti; spremeniti (v), predrugačiti, pretvoriti; prevesti (tekst); skisati (mleko); prekoračiti, preiti; obiti
    vojska obkoliti; izogniti se; zaviti okoli, obrniti, nameriti (korak itd.); napotiti, nagnati, spoditi (into v)
    šport delati (prekuce, salte, kolo); otopiti, skrhati (nož); naščuvati, nahujskati (against proti)
    zmešati (glavo), zmesti, znoriti
    ekonomija v denar spraviti, unovčiti; stružiti, zaokrogliti, zaobliti, dati okroglo obliko; lepo oblikovati
    figurativno lepo formulirati (stavek)
    zastarelo speljati na kriva pota, zapeljati; spreobrniti

    2. neprehodni glagol
    vrteti se, dati se vrteti; obračati se, obrniti se; prevračati se, prevrniti se
    figurativno postaviti se na glavo; postati omotičen; zaviti, kreniti, napraviti zavoj; zateči se (to k)
    obrniti se, pogledati nazaj; oprijeti se, lotiti se, ukvarjati se; spremeniti se, spremeniti naravo; skisati se (mleko), postati (žaltav itd.), pokvariti se; stružiti se, postati top, skrhati se (nož)
    zastarelo prebegniti, postati uskok (odpadnik, dezerter)

    to turn an attack vojska odbiti napad
    to turn the (ali one's) back (up)on hrbet obrniti (pokazati); obrniti se proč od
    to turn bankrupt priti pod stečaj (v konkurz), bankrotirati, doživeti bankrot, priti na boben
    he turned many books in his life figurativno mnogo je prebral v svojem življenju
    to turn s.o.'s brain znoriti koga
    his brain has turned with overwork zmešalo se mu je zaradi čezmernega dela
    to turn bridle obrniti se, začeti se umikati
    to turn bear (bull) ekonomija špekulirati na padec (dvig) cen in tečajev na borzi
    to turn into cash spraviti v denar (gotovino), unovčiti
    to turn the cat in the pan figurativno stvar (že nekako) urediti, v red spraviti
    to turn Catholic postati katoličan
    to turn the cheek figurativno obrniti (nastaviti) tudi drugo lice, požreti (kaj) zaradi (ljubega) miru
    to turn one's coat figurativno obrniti, obračati plašč (po vetru)
    he turned his coat izneveril se je svoji stranki, postal je odpadnik
    to have an old overcoat turned dati si obrniti star površnik
    turned commas narekovaj
    to turn colour spremeniti barvo (postati bled ali rdeč)
    to turn a compliment napraviti lep poklon (kompliment)
    to turn a street corner zaviti okoli uličnega vogala
    to turn the corner figurativno srečno prebroditi krizo
    to turn a difficulty izogniti se težavi, obiti težavo
    to turn a deaf ear narediti se gluhega (to za), ne hoteti slišati
    to turn to a dictionary zateči se k slovarju
    to turn to the doctor obrniti se na (konsultirati) zdravnika
    to turn the edge of a knife skrhati nož
    to turn the edge of a remark napraviti opazko manj ostro, omiliti opazko
    to turn English into Slovene prevesti iz angleščine v slovenščino
    to turn king's (ameriško state's) evidence pravno postati glavna obremenilna priča
    he is just turning 50 pravkar je prekoračil 50. leto
    to turn a film snemati film
    to turn one's face to the wall obrniti obraz proti steni, figurativno biti pripravljen za smrt, (hoteti) umreti
    to turn the enemy's flank obiti sovražnikov bok
    to turn s.o.'s tiank figurativno prelisičiti koga, premagati koga v debati
    to turn one's flght northwards usmeriti svoj polet proti severu
    to turn ground prekopati zemljo
    his hair has turned grey osivel je
    to turn one's hand to s.th. lotiti se, oprijeti se česa
    she can turn her hand to anything ona je zelo spretna, praktična
    not to turn a hand to help s.o. s prstom ne migniti, da bi komu pomagali
    my head turns vse se mi vrti v glavi
    his head turned with the success uspeh mu je stopil v glavo
    to turn one's head obrniti glavo, pogledati nazaj
    to turn s.o.'s head zmešati komu glavo
    to turn headsprings šport delati (vrteti) kolesa
    to turn head over heels prekucniti se, prekopicniti se
    to turn s.o.'s heart figurativno pregovoriti koga
    to turn s.th. inside out obrniti kaj (narobe), zvrniti kaj
    the joke was turned against me šala je letela name
    the key won't turn ključ se ne mara zavrteti
    the leaves are beginning to turn listje začenja spreminjati barve
    to turn to the left obrniti se, kreniti, zaviti na levo
    to turn loose odvezati, izpustiti koga (na prostost); popustiti; ameriško streljati, ustreliti
    to turn s.o. mad napraviti koga blaznega
    you will turn me mad zblaznel, znorel bom zaradi vas
    the milk has turned (sour) mleko se je skisalo
    the warm weather has turned the milk (sour) toplo vreme je skisalo mleko
    to turn s.th. in one's mind premišljevati kaj
    to turn pale postati bled
    it turned her pale prebledela je ob tem
    to turn an honest penny živeti od poštenega dela (zaslužka)
    to turn s.th. to one's profit obrniti kaj v svojo korist, izkoristiti kaj
    to turn rancid postati žaltav
    to turn s.o. to religion spreobrniti koga (k veri)
    to turn and rend napasti s sramotenjem
    to turn the scale nagniti tehtnico, figurativno odločifi (kaj)
    to turn s.o. sick povzročiti komu slabost
    she turned sick slabo ji je postalo, morala je bruhati; zbolela je
    to turn a somersault napraviti prekuc, salto
    to turn one's steps home kreniti domov
    my stomach turns (at) želodec se mi obrača (ob), vzdiguje se mi
    it turns my stomach ob tem se mi obrača želodec
    to turn a table leg stružiti nogo za mizo
    to turn the tables (up)on s.o. figurativno obrniti argumente proti komu, obrniti položaj
    to turn tail obrniti se, stisniti rep med noge, zbežati
    the tide has turned nastopila je oseka, figurativno sreča se je obrnila (se obrača)
    to turn one's thumb down figurativno odkloniti, ne hoteti
    to turn traitor postati izdajalec
    to turn turtle navtika, sleng prevrniti se
    to turn upon s.th. biti odvisen od česa
    to turn everything upside down postaviti vse na glavo
    the boat turned upside down čoln se je prevrnil
    my umbrella turned inside out dežnik se mi je obrnil (sprevrgel)
    to turn a Latin verse skovati latinski stih
    to turn water into wine spremeniti vodo v vino
    my coat won't turn water moj plašč ni nepremočljiv
    I don't know which way to turn ne vem, po kateri poti naj krenem, figurativno ne vem ne kod ne kam; ne vem, kaj naj naredim
    to turn a wheel (za)vrteti kolo
    the wheel turns kolo se vrti
    the wind has turned zapihal je drug veter (tudi figurativno)
    the whole world has turned topsy-turvy cel svet je postavljen na glavo
    this wood turns well ta les se dobro struži
    even a worm will turn figurativno tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden
  • ureja|ti (-m) urediti (spravljati v red) ordnen, (pospraviti) in Ordnung bringen; področje prometa ipd., zakonsko: regeln; zadeve: (opraviti) erledigen, abwickeln
    komunalno urejati zemljišče: erschließen
    urejati po vrstnem redu, rangu rangieren
  • uréjati (-am) imperf. glej urediti | urejati
  • urejen [ê] (-a, -o) geordnet (tudi matematika množica), [wohlgeordnet] wohl geordnet; ordentlich
    urejen par matematika geordnetes Paar ➞ → urediti
  • urej|evati (-ujem) urediti ➞ → urejati; regeln; besedilo: verarbeiten
  • urejeváti ➞ urediti

    urejeváti časopis to edit a newspaper
  • urejeváti (-újem) imperf. glej urediti | urejevati
  • velikóst grandeur ženski spol , grosseur ženski spol , dimension ženski spol , taille ženski spol , pointure ženski spol , numéro moški spol

    naravna velikost grandeur nature, grandeur naturelle (ali réelle)
    urediti po velikosti classer par ordre de grandeur (ali de grosseur)
  • vie [vi] féminin življenje, življenjska moč; način življenja; živahnost; populaire vpitje, hrup

    à vie za vse življenje, dosmrtno
    pension féminin à vie dosmrtna penzija
    en vie pri življenju, živ
    au péril de ma, ta, sa ... vie v smrtni nevarnosti
    entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo, v smrtni nevarnosti
    italien y va de la vie gre za življenje
    jamais de la vie nikoli
    pour la vie za vedno
    sans vie brez življenja, neživ; brez moči
    sous peine de la vie pod smrtno kaznijo
    la vie durant vse (svoje) življenje
    avoir la vie dure biti trdoživ
    devoir la vie à quelqu'un dolgovati komu življenje
    donner la vie à quelqu'un dati, podariti komu življenje
    faire sa vie urediti si življenje po svoji zamisli
    gagner sa vie služiti si svoj kruh
    mener la bonne vie; joyeuse vie veselo živeti, veseljačiti
    rendre la vie dure à quelqu'un komu (za)greniti življenje
    sa vie ne tient qu'à un fil njegovo življenje visi na nitki
    vivre sa vie živeti po svoje, biti svoboden
    assurance féminin sur la vie življenjsko zavarovanje
    coût masculin de la vie življenjski stroški
    dégoûté de la vie naveličan, sit življenja
    femme féminin de mauvaise vie razuzdanka
    niveau masculin de la vie življenjski standard
    question féminin de vie et de mort življenjsko vprašanje
    régime masculin; train masculin de vie način življenja
    vie de chien (figuré) pasje življenje
    vie chère drago življenje, draginja
    vie en commun skupno življenje
    vie économique gospodarsko življenje
    vie de misère bedno življenje
    vie d'étudiant, de garçon, sportive študentovsko, samsko, športno življenje
    vie privée, professionnelle zasebno, poklicno življenje
    que voulez-vous, c'est la vie kaj hočete, táko je (pač) življenje
    avoir la vie sauve ostati živ, rešiti si življenje
    risquer sa vie tvegati svoje življenje
  • voie [vwa] féminin pot, cesta; tir, (železniška) proga; sled; figuré posredovanje

    voie carrossable vozna pot
    voie d'accès à l'autoroute dovozna cesta k avtomobilski cesti
    voie à grande circulation glavna prometna cesta
    voies pluriel de communication prometne zveze, komunikacije
    voie lactée (astronomie) rimska cesta
    chemin masculin de fer à voie unique, à voie double; à voie étroite; à plusieurs voies enotirna, dvotirna, ozkotirna, večtirna železniška proga
    voie ferrée železniška proga
    voie maritime, terrestre pot po morju, po kopnem
    voie prioritaire prednostna cesta
    voie privée zasebna pot
    voies pluriel respiratoires dihala
    voie secondaire stranski tir
    voie à sens unique enosmerna cesta, ulica
    ne traversez pas les voies ne hodite čez progo, čez tire
    accident masculin sur la voie nesreča na progi
    voie de garage stranski tir za parkiranje vagonov
    par la voie de mer po morski poti
    par la voie diplomatique po diplomatski poti
    par la voie aérienne z letalom
    par la voie hiérarchique po hierarhični poti
    voies pluriel de fait nasilje
    voie de droit pravna pot
    par voie d'action po tožbeni poti
    en voie de préparation v pripravi
    circulation féminin sur la voie publique javni promet
    être dans la bonne voie biti na pravi poti
    être sur la voie biti na sledu
    être en voie d'amélioration biti na poti k izboljšanju
    faire une voie d'eau (o ladji) dobiti luknjo in puščati vodo
    prendre la voie des airs, de mer; de terre potovati z letalom, po morju, po kopnem
    régler par des voies pacifiques mirno urediti, poravnati
  • Vordermann, der, človek/avto ipd. pred kom; figurativ auf Vordermann bringen einen Konzern usw.: urediti, spraviti na noge
  • zadovóljnost zadovóljstvo contentment, satisfaction, content; pleasure; contentedness; gratification

    izraziti svoje zadovóljnost, zadovóljstvo to express one's satisfaction
    svoje delo opravljam v popolno zadovóljnost, zadovóljstvo svojega očeta I do my work to my father's complete satisfaction
    urediti (kaj) v svojo popolno zadovóljnost, zadovóljstvo to settle (something) to one's entire satisfaction
    zadovóljnost, zadovóljstvo je več vredno kot bogastvo happiness is worth more than wealth, content is the true philosopher's stone
  • zbrȉnuti -nēm (se) preskrbeti: zbrinuti djecu; zbrinuti brigu urediti kaj; obilato se za starost zbrinusmo bogato smo se za starost oskrbeli
  • τάσσω, at. -ττω [Et. kor. ταγ razposta-viti, urediti. – Obl. fut. τάξω, aor. ἔταξα, pf. τέταχα, pass. pf. τέταγμαι, aor. ἐτάχθην, fut. ταχθήσομαι, fut. 3 τετάξομαι, med. fut. τάξομαι, aor. ἐταξάμην, ion. at. 3 pl. pf. pass. τετάχαται, plpf. ἐτετάχατο]. I. act. 1. a) urejam, postavljam (na določeno mesto), χωρίς postavljam vsaksebi (narazen), ἐναντίον nasproti postavim, obrnem proti komu; pos. postavim (čete) v bojni red στρατιήν, ὁπλίτας, εἰς μάχην na boj pripravljene čete; κήρυκας ἄλλους ἄλλῃ τάξας odpravil je tega tja, drugega drugam; τινὰ ἐπί τινα: α.) postavim koga proti komu; β.) postavim črez (nad) koga ἐπὶ τοὺς ἱππέας; ἐμαυτὸν ἐπί τι služim komu za kaj, ἐν πᾶσιν ἐμαυτὸν ἔταξα prevzel sem vsa mesta (sam), ὁ ἀγαθὸς φίλος ἑαυτὸν πρὸς πᾶν τάττει se ponudi za vse, pomaga v vsaki potrebi; b) uvrščam (štejem) koga med kaj τινὰ εἰς τὴν τάξιν, τινὰ εἰς δουλείαν prištevam k sužnjem; c) postavim koga za kaj ἄρχοντας. 2. odredim, ukrenem, določim, zapovem, ukažem, πόλις γὰρ ἡμῖν ἅ με χρὴ τάσσειν ἐρεῖ kaj naj ukažem, ὁ νόμος τάττει; πολλοῦ ἀργυρίου določim (obljubim) veliko nagrado v denarju; φόρον τινί naložim davek (dan); z inf. ἔταξε μισθὸν παρέχειν da morajo dajati plačo. II. pass. 1. postavijo me, sem postavljen εἴς τι; pf. stojim, zavzemam mesto, τῇ οὐδεὶς ἐτέτακτο φύλακος kjer ni stala nobena straža, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto, οὐδένα κόσμον ταχθέντες brez reda; ἐς τὸ ὄρος ἐτάχθησαν postavljeni so bili na goro; πεζῇ ali ἐς πεζὸν τάττομαι služim pri pehoti, παρά τι ob čem, ἀμφί (περί) τι pri čem, blizu česa, ἐπί (κατά) τινα τέταγμαι stojim nasproti komu, ἐφ' ἑπτὰ πύλαις pri vratih, μετά τινα za kom, μετά τινος, σύν τινι sem poleg koga, sem njegov zaveznik, τὸ ἄπραγμον μὴ μετὰ τοῦ δραστηρίου τεταγμένον ako ni združena z odločnostjo; πρὸς τὴν συμμαχίαν τάττομαι pristopim k zvezi; τεταγμένος urejen, v bojni vrsti, v red postavljen. 2. zapove (ukaže, naroči) se mi, dobim povelje, določi se kaj τάττομαι ἐπί τινι, ἐπί τι; z inf. zapove se mi, da naj kaj naredim, τὸ ταχθέν nalog, ukrep, zapoved, τεταγμένος odrejen, zapovedan, določen ὥρα, ἡμέρα, χώρα; θυσία redna (določena) daritev; ἡ ταχθεῖσα ἕδρα odkazano mesto, ἐν τῷ τεταγμένῳ na določenem mestu; φόρος ταχθείς naloženi davek, οἱ ἐπὶ τούτοις τεταγμένοι νόμοι za to dane postave. III. med. 1. postavljam se (v bojni red), stopim na odkazano mesto; postavljam svoje čete (ladje). 2. a) postavljam sebi (za sebe), določam, naročam (sebi v prid) τί; b) dogovorim se (glede česa), privolim v kaj, φόρον (glede plačevanja davkov), ἐς τὴν δωρεήν, δῶρα, χρήματα, ἀργύριον zavežem se, da bom plačal; c) določim (po lastni razsodnosti) ζημίην; d) ταξάμενος ἀποδίδωμι (od)plačujem v določenih obrokih.
  • заводиться, завестись pojaviti se; sprožiti se; užgati se (motor);
    з. домом urediti si dom;
    з. мебелью nabaviti si pohištvo;
    в доме завелись мыши v hiši so se zaredile miši
  • наводить, навести privajati, privesti, napelj(ev)ati; voditi, usmerjati, usmeriti; zbujati, zbuditi, povzročati; (z)graditi;
    н. на мысль pripraviti na misel;
    н. на следы privesti na sled;
    н. страх zbujati strah;
    н. грусть navdajati ž žalostjo;
    н. порядок uvesti red, urediti;
    н. гостей pripeljati goste;
    наводить пушку meriti s topom;
    н. мост graditi most;
    н. разговбр napeljati pogovor;
    н. зрительную трубу nameriti daljnogled;
    н. справки zbrati informacije;
    н. лоск loščiti, dati lesk;
    н. тень senco vreči na koga, sumiti koga
  • порядок m red; zaporednost; način; (voj.) razpored;
    порядки pl. razmere, način življenja;
    п. дня dnevni red;
    привести в порядок urediti;
    по порядку po vrsti;
    в полном порядке v najlepšem redu;
    своим порядком kot je treba; ko bo treba;
    законным порядком po pravni poti;
    в порядке контроля na podlagi kontrole;
    это в порядке вещей to je v navadi