Franja

vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind

po vólji at will, at pleasure
proti moji (lastni) vólji against my (own) will
proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
slabe vólje moody
svobodna vólja free will
iz lastne vólje of one's own volition
zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
drage vólje most willingly
železna vólja iron will
po lastni vólji of one's own will (ali accord)
ljudje dobre vólje men of good will
biti na vóljo to be at hand
biti komu na vóljo to be at someone's disposal
biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
ni me vólja I don't care
slabe vólje je he is out of humour
nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
stori po svoji vólji! do as you like!
to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
spravil me je v slabo vóljo he made me cross
on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
zgodi se tvoja vólja religija thy will be done!

vólk zoologija wolf, pl wolves

morski vólk (riba) wolf fish, (star mornar) old sea-dog, (figurativno) old salt, an old weather-beaten tar; medicina (odrgnjena koža) gall, excoriation; (igrača, vrtavka) top
vólk v ovčji koži wolf in sheep's clothing
lovec na vólkove wolf hunter
krdelo vólkov wolf pack
lačen sem kot vólk I am ravenous
biti lačen kot vólk to be as hungry as a wolf
iti na lov na vólkove, loviti vólkove to go wolf hunting
nasititi vólka in ohraniti kozo (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
ne more biti vólk sit in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
ali vólk lahko spremeni svojo naravo? can the leopard change his spots?
z vólkovi je treba tuliti (figurativno) one must do in Rome as the Romans do

vpíti¹ (kričati) to shout, to cry, to scream

na vse grlo, na vso moč vpíti to shout at the top of one's voice (ali of one's lungs)
vpíti do hripavosti to shout (ali to scream) oneself hoarse
vpíti na pomoč to call (out) for help
vpíti od veselja to shout for (ali with) joy
vpíti po maščevanju to cry out for revenge
vpíti od smeha (od bolečin) to shout with laughter (with pain)
v nebo vpijoč crying (to heaven)
v nebo vpijoča krivica crying injustice
vpíte (kričeče) barve screaming colours pl

vŕh² (predlog)

vŕh tega besides, in addition, moreover
vŕh vsega on top of everything, to top everything
vŕh strehe on top of the roof

vŕh (-a) m

1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo

2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice

7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice

whaling¹ [wéiliŋ]

1. samostalnik
lov na kite

2. pridevnik
kitolovski

whaling gun puška (top) s harpuno
whaling master kapitan kitolovske ladje

whip² [wip]

1. prehodni glagol
ošvrkniti z bičem (a horse konja)
bičati, šibati; biti, tepsti; goniti, gnati z bičem; segnati, zgnati
pogovorno prekositi, potolči, premagati; oviti (z motvozom, s sukancem) (about okoli)
dvigati (breme, premog itd.) (s škripcem)

to whip a carpet iztepavati preprogo
to whip the pavement figurativno udarjati ob pločnik (o dežju)
to whip creation vse prekositi
to whip into line poenotiti; politika spraviti k disciplini (člane stranke)
to whip a top poditi vrtavko
to whip s.th. into s.o. vtepati komu kaj
to whip out iztrgati
whiped cream tolčena smetana
to whip eggs stepati beljak
to whip the cat figurativno skopariti; ne delati v ponedeljek
to whip a knife out of one's pocket hitro potegniti nož iz žepa
to whip stream ribe loviti z neprestanim metanjem trnka v vodo

2. neprehodni glagol
drveti, divjati; hiteti; plapolati (v vetru)

to whip down the stairs zdrveti po stopnicah (navzdol)

wind² [wind] prehodni glagol
izpostaviti vetru, (pre)zračiti
lov z vohanjem odkriti sled, (za)vohati; zasopiti (konja); izčrpati, ob sapo spraviti; pustiti konju, da se oddahne

they were winded by the run tek jih je izčrpal
they stopped to wind their horses ustavili so se, da bi konji prišli do sape
he was fairly winded on reaching the top bil je precéj zasopel, ko je prišel na vrh

wind^*4 [wáind]

1. neprehodni glagol
viti se (a road cesta)
vijugati se; ovi(ja)ti se, omotavati se; obračati se, vrteti se; splaziti se (into v)
zvi(ja)ti se, skriviti se (les)

2. prehodni glagol
oviti, zaviti, omotati; sukati, naviti, namota(va)ti (on a reel na motek, na tuljavo)
(za)vrteti (film) (po snemanju); dvigniti (z vitlom)

to wind a blanket round o.s. zaviti se v odejo
to wind s.o. in one's arms objeti koga
to wind s.o. round one's littie finger figurativno oviti koga okoli (svojega) mezinca
the serpent winds itself round its victim kača se ovije okoli svoje žrtve
to wind a peg top oviti vrvco okrog vrtavke
to wind (up) a watch naviti uro
to wind o.s. (ali one's way) into s.o.'s affection pridobiti si naklonjenost kake osebe
to wind a ship out of the harbour odvleči ladjo iz pristanišča

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

zadíhati to breathe (again); figurativno to feel at ease (again); to respire

zadíhati se to gasp for breath (ali for air); to become winded
bil je precéj zadihan, ko je dosegel vrh he was fairly winded on reaching the top

zasópel out of breath, winded, panting, gasping (for breath)

bil je precéj zasópel, ko je prišel na vrh he was gasping for breath when he reached the top
zasóplo dihati to be puffing and panting

zložljív folding

zložljív cilinder opera hat, collapsible top hat
zložljív čoln folding boat, collapsible boat, canoe
zložljíva (poljska) postelja folding bed
zložljív stol folding chair
zložljíva streha collapsible roof

znák signe moški spol , signal moški spol , marque ženski spol , repère moški spol , indice moški spol , symptôme moški spol , symbole moški spol

(v pismu) vaš znak votre référence
znak bolezni (zdravja) signe de maladie (de santé)
bralni znak liseuse ženski spol, signet moški spol
znaki časa les signes des temps
časovni znak (radio) signal (ali top moški spol) horaire
delilni znak signe de la division
korekturni znak signe de correction
množilni znak signe de (la) multiplication
Morsov znak (akustični) signal morse, (pisani) caractère moški spol morse
odstotni znak symbole du pourcentage
prometni znak signal (ali panneau moški spol) de signalisation (routière)
stikalni znaki symboles des éléments de circuit
tovarniški znak marque de fabrique
vodni znak niveau moški spol de l'eau, filigrane moški spol
znak z zastavicami (mornarica) signal par fanions
na (določen) znak à un signal donné, sur un signal
v znak prijateljstva (zahvale) en (ali comme) signe d'amitié (de reconnaissance)
dati znak za odhod donner le signal du départ
to je dober (slab) znak c'est bon (mauvais) signe, c'est de bon (mauvais) augure
sporazume(va)ti se z znaki se faire comprendre par (des) signes

ἀμβλύς 3 [Et. iz ἀμλ-υς gl. ἀμαλός, ἀμαλδύνω] top, skrhan, slab, topoglav, mlačen, malomaren; ἀμβλύτερος ne posebno marljiv, prizadeven; manj strog; ἀμβλύτερον ποιῶ τινά oslabim koga, ohladim njegovo prizadevnost (vnetost).

κωφός 3 (gl. κηφήν) 1. top, topoglav, skrhan, slab βέλος, nem, tih, zamolklo bobneč κῦμα, neobčutljiv γαῖα. 2. a) nem, gluh, gluhonem NT; b) neumen, neveden; c) prazen, ničev, pozabljen ἔπη.

παχύς 3 ep. [Et. idevr. bhn̥g'hú-s. – Obl. comp. παχύτερος in πάσσων, sup. παχύτατος in πάχιστος]. πάχετος 3 1. debel, rejen, mesnat, močen, težek, masten, obširen, trden, gost, αἷμα strjena kri; subst. ὁ mastnjak. 2. bogat, premožen, οἱ παχεῖς bogataši. 3. top(oglav), neumen, neotesan, zarobljen, sirov.

осадный oblegovalen;
осадное орудие oblegovalni top

посоловеть otopeti;
у него глава посоловели oči so mu dobile top izraz

разрывать, разорвать¹ trgati na koščke, raztrgati; raznesti; pretrgati;
пушку разорвало top je razneslo;