Franja

Zadetki iskanja

  • prosták (-a) m

    1. pren. incivile, animale, carrettiere, becero, zoccolaio;
    prostak si, da ti ni para sei un perfetto animale

    2. star. uomo semplice, illetterato; persona rozza, volgare

    3. star. voj. gregario, soldato semplice
  • pŕst1 -a finger; (živali) toe, digit

    mali pŕst little finger
    nožni pŕst toe
    srednji pŕst middle finger
    blazinica pŕsta fingertip
    po, na pŕstih on tiptoe
    od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
    umazani pŕsti dirty fingers
    pŕst rokavice finger of a glove
    dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
    imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
    imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
    za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
    on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
    imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
    daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
    daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
    gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
    krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
    dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
    hoditi po pŕstih to tiptoe
    s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
    pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
    opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
    pokazati s pŕstom na to point one's finger at
    požugati s pŕstom to wag one's finger
    okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
    komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
    iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
    pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
    pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
    na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
    urezati se v pŕst to cut one's finger
    pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
    temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
    znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • pŕvič adv.

    1. la prima volta

    2. in primo luogo, anzi tutto;
    prvič in zadnjič ti povem te lo dico una volta per tutte
  • ptíca ptič bird; (samec) cock bird, (samica) hen bird

    divja ptíca, ptič wild fowl
    ptíca, ptič pevka singing bird
    rajska ptíca, ptič bird of paradise
    ptíca, ptič roparica bird of prey
    ptíca, ptič selivka bird of passage, migratory bird
    vodna ptíca, ptič water bird, water fowl
    lov na ptíce birdcatching, fowling
    ptíca, ptič znanilka nesreče bird of ill omen
    reja ptíc breeding of birds
    nauk o ptícah ornithology
    puška za lov na ptíce fowling piece
    to (ti) je čuden ptíc! (figurativno) he's a bad lot! (ali a queer lot!)
    ptič je odletel the bird is flown
    živeti kot ptič na veji (figurativno) to live in clover, pogovorno to live the life of Riley
    ptiči istega perja skupaj letijo (figurativno) birds of a feather flock together
    stalna pot ptíc selilk flyway
  • rábiti (-im)

    A) imperf.

    1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
    zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
    pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
    lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
    vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
    posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
    rabiti silo impiegare la forza
    rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
    spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
    pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

    2. ekst. servire; giovare; esser utile:
    noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

    3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
    kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

    4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
    da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
    otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

    B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
    tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti
  • račún calcul moški spol , compte moški spol , mémoire moški spol , (blagovni) facture ženski spol , (privatni) note ženski spol , (v restavraciji) addition ženski spol

    na račun à compte (sur)
    na račun koga au (ali pour le) compte de quelqu'un
    na svoj račun pour son (propre) compte
    bančni račun compte en (ali de) banque
    diferencialni račun calcul différentiel
    integralni račun calcul intégral
    obrestnoobrestni račun calcul des intérêts composés
    procentni račun calcul des intérêts
    sklepni račun règle ženski spol de trois
    račun stroškov compte des frais
    tekoči račun compte courant (ali ouvert)
    verjetnostni račun calcul des probabilités
    zasoljen račun une note salée (ali poivrée, trop élevée)
    neplačan, odprt račun facture non payée (ali non réglée)
    žiro račun compte de virement
    da(ja)ti račun o čem rendre compte de quelque chose, rendre ses comptes (tudi figurativno)
    delati na svoj račun travailler à son compte (ali pour son propre compte), être autonome
    plačati, poravnati račun régler un compte, acquitter une facture (ali un compte, une note)
    po računu conformément à (ali d'après) la facture
    račun je napačen le calcul est faux
    narediti račun faire le compte (ali la facture, la note, l'addition)
    odpreti račun ouvrir un compte
    pregledati račun examiner (ali vérifier) un compte
    priti na svoj račun trouver son compte à quelque chose, familiarno s'y retrouver
    zaključiti račun clore un compte
    to gre na moj račun cela va à mon compte
    prekrižati komu račune déranger (ali bouleverser, contrecarrer, contrarier, traverser) les projets (ali les desseins, les prévisions) de quelqu'un
    imeti še račune s kom avoir un compte à régler avec quelqu'un, avoir maille à partir avec quelqu'un
    čisti računi, dobri prijatelji les bons comptes font les bons amis
    delati račun brez krčmarja compter sans son hôte, se tromper dans ses prévisions (ali dans son calcul)
  • rávno2 adv.

    1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
    ravno on je to storil è stato proprio lui
    si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
    ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

    2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

    3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
    vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

    4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
    ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

    5. (natanko) esattamente, precisamente:
    danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
    zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
    pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
    ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
    ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!
  • razbójnik brigand, robber; bandit; (na konju) highwayman; (Avstralija) bushranger

    cestni razbójnik highway robber
    morski razbójnik pirate, freebooter, buccaneer; figurativno (lopov) scoundrel, scamp
    ti mali razbójnik! (figurativno) you young scamp!
    igrati se razbójnike to play at (cops and) robbers
  • razčêsniti (-em) perf.

    1. (razklati) spaccare, fendere

    2. (odpreti) aprire;
    glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš se non stai zitto ti spacco la faccia
    ne, pa če se razčesneš no e poi no
    razčesniti se od jeze schiantare dalla rabbia
  • razdá(ja)ti distribuer, répartir entre; donner en cadeau, dépenser

    razda(ja)ti se se donner à, se dépenser
  • razkréhniti (-em)

    A) perf. spaccare;
    razkrehniti gobec aprire, spalancare il muso

    B) razkréhniti se (-em se) perf. refl. slogarsi (l'anca, il ginocchio):
    pren. ne dovolim ti, pa če se razkrehneš non te lo permetto anche se ti facessi in quattro
  • razlí(va)ti répandre, épancher, faire couler

    razli(va)ti se se répandre, s'épancher
    razli(va)ti se čez bregove déborder
  • razví(ja)ti développer, déployer; dérouler, défaire, déballer ; (fotografija) révéler ; (plin) dégager ; (hitrost) atteindre ; (zastavo) arborer, hisser, pavoiser

    razvi(ja)ti se se développer, se déployer, se dérouler
    (ne)ugodno se razvi(ja)ti (o poslih) tourner mal (bien), prendre une mauvaise (bonne) tournure
  • razví(ja)ti desarrollar; desenvolver ; fot revelar ; (plin) producir ; (dejavnost) desplegar; mostrar ; (hitrost) alcanzar

    razvi(ja)ti se llegar a su desarrollo; (organsko) evolucionar; (plin) producirse; desprenderse
    razviti se v transformarse (ali convertirse) en; evolucionar hasta; llegar a ser
    (ne)ugodno se razvijati (o poslih) tomar un rumbo (des)favorable
    razviti zastavo desplegar (ali izar) la bandera
  • razvné(ma)ti échauffer, enflammer, attiser, activer; exciter

    razvne(ma)ti se s'enflammer, s'échauffer, s'exalter, s'emballer
    močno se razvne(ma)ti za koga (kaj) être tout feu tout flamme pour quelqu'un (quelque chose)
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • rêči to say; to tell; to utter; (izraziti se) to express in words; (izjaviti) to declare; (kot priča) to depose

    rêči "da" to say yes, to agree
    rêči "ne" to say no (ali nay), to refuse
    zopet, ponovno rêči to repeat
    rêči bobu bob to call a spade a spade
    rêči zbogom to say (ali to bid) goodbye (ali farewell)
    na uho komu rêči to whisper in someone's ear
    rêči komu svoje mnenje to give someone a piece of one's mind
    rêči enkrat "da", enkrat "ne" to say and unsay
    tako rekoč so to speak; as it were; as one might say; so to say
    recimo, da... granted that...
    recimo, da bi to bilo res... supposing (that) it were true...
    kot se reče (ljudje rečejo) as the saying goes
    dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
    rečeno, storjeno no sooner said than done, quick as thought
    kratko rečeno... the long and the short of it is...
    mimogrede rečeno... by the way, by the by (ali bye)
    kot že rečeno as I have said already, as I said before
    med nama rečeno between you and me
    laže rečeno kot storjeno easier said than done
    recimo let us say, say, suppose
    reci odkrito! speak up (ali out)!
    reci brez okolišenja! don't beat about the bush!
    recimo, da je tako admitting that it is so (ali it to be so)
    recimo, da je to res, kaj potem? say it were true, what then?
    če lahko tako rečemo if one might put it this way
    to je lepo rečeno that is nicely put
    kaj naj rečem k temu? it is incredible!
    ni kaj rêči o njegovi poštenosti his honesty cannot be called in question
    nimam več kaj rêči I have nothing more to say
    proti temu se ne da nič rêči there is nothing to be said against that
    to se samó tako reče that's merely a way of putting it
    on si ne da nič rêči he is deaf to all advice, he will not listen to reason
    kar on reče, mora biti what he says goes
    kako bi se to reklo v angleščini? how would you put that in English?
    težko je rêči... it is hard to say...
    ne more se rêči kdaj there is no saying when
    rekli so mi, da je doma I was told that he was at home
    kolikokrat sem to rekel? how often have I said (ali told you) that?
    rekel sem svoje I had (ali I've had) my say, (kaj mislim) I spoke my mind
    kar sem rekel, nisem oporekel I kept my word, I did not go back on my word
    upravičeno lahko to rečem I could well say so
    kaj bodo pa ljudje rekli (figurativno) what will people (ali they) say?
    to je težavno, ali bolje rečeno, to je nemogoče it is difficult, or rather (ali knjižno nay), it is impossible
    to je težavno, da ne rečem nemogoče! it is difficult, not to say impossible!
    Je to res? Če ti pa rečem! Is it true? You can take my word for it!
    ne vem, kaj hočeš rêči I don't follow you
    kaj hočeš rêči s tem? what do you mean by that?
    ravno sem hotel to rêči you have taken the words out of my mouth, it was on the tip of my tongue, I was going to say
    preden sem sploh mogel kaj reči... before I could get a word out
    vse še ni bilo rečeno o tem we haven't yet heard the last of it, we haven't yet got to the bottom of it
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • rédek rare ; (lasje) clair, rare, clairsemé, peu fourni ; (juha, omaka) clair , familiarno de la lavasse ; (kava) léger ; (zrak) rare, raréfié ; (izreden) extraordinaire

    zelo redek très rare, familiarno rarissime
    redko ga vidim je le vois rarement, je ne le vois que très peu
    po redkem se zgodi, da il arrive rarement que (+ subjunktiv)
    ti si redek ko bela vrana (familiarno) tu es rare comme les beaux jours