Franja

mikrofón microphone; pogovorno mike

naprsni mikrofón necklace microphone
strah pred mikrofónom mike fever

mortal umrljiv, smrten, utrudljiv, silovit; neovrgljiv, prepričevalen (dokaz)

mortal m smrtnik
odio mortal smrtno sovraštvo
palidez mortal mrtvaška bledica
angustias mortales smrten strah
doce millas mortales 12 dolgih milj

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

mŕzel (-zla -o) adj.

1. freddo; gelido; knjiž. frigido, algido;
mrzel dan giornata fredda
ledeno mrzla voda acqua gelida
mrzel veter vento freddo
mrzla prha doccia fredda
postreči z mrzlimi jedmi servire piatti freddi

2. (ki je nenaklonjen, odklonilen) freddo, ostile:
mrzel sprejem accoglienza fredda

3. (čustveno hladen) freddo:
mrzla logika fredda logica

4. (neprijeten, tesnoben) angoscioso, penoso:
mrzel strah paura angosciosa
mrzla slutnja angoscioso presentimento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mrzle krvi essere insensibile, avere il sangue freddo
samo poskusi me udariti, pa boš mrzel prova a toccarmi e t'ammazzo
biti mrzel na otip essere freddo al tatto
meteor. mrzla fronta fronte freddo
lov. mrzla sled traccia fredda
nareč. mrzla žlahta lontana parentela
med. mrzli obkladek impacco freddo
mrzli stric cugino materno, paterno
meteor. mrzli val ondata di aria fredda

muōvere^*

A) v. tr. (pres. muōvo)

1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati

3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

4. šah napraviti potezo

B) v. intr.

1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

2. začeti, začenjati; pren. izhajati

C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

3. pren. upreti se

4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen

naganja|ti (-m) nagnati

1. živino ipd.: treiben

2. (poditi) wegscheuchen, zu vertreiben versuchen

3. k delu ipd.: antreiben, vzgojno: anhalten

4.
figurativno naganjati strah v kosti Furcht einflößen/einjagen

nagánjati (-am) | nagnáti (nažênem) imperf., perf.

1. spingere, incitare, esortare, spronare:
vsak dan ga naganja k učenju ogni giorno lo esorta a studiare

2. spingere, cacciare, mandare; forzare:
naganjati živino v hlev spingere le bestie nella stalla
naganjati, nagnati komu strah v kosti incutere paura a qcn.
naganjati smeh suscitare il riso
nagnati razgrajače cacciar via i chiassoni
nagnati lenuha licenziare il fannullone

nagnati (nažênem) naganjati

1. živino, ljudi ipd. kam: treiben, -treiben (dol hinuntertreiben, heruntertreiben, gor hinauftreiben, herauftreiben, noter hineintreiben, hereintreiben, ven hinaustreiben, heraustreiben, skupaj zusammentreiben, skozi durch etwas durchtreiben); s pretepanjem: -prügeln (noter hineinprügeln, hereinprügeln, ven hinausprügeln, herausprügeln, …)

2. (napoditi) verjagen; (spoditi) koga: (jemanden) davonjagen, (jemandem) den [Laufpaß] Laufpass geben, (jemanden) hinauswerfen; iz hiše: (jemanden) aus dem Haus werfen

3. k delu ipd.: antreiben, vzgojno: anhalten

4.
nagnati komu strah v kosti (jemanden) einschüchtern, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen

nasméh smile

privoliti z nasméhom to smile consent
imel je le prezirljiv nasméh za njihove grožnje he smiled at their threats
z nasméhom ji je pregnal strah he smiled away her fears

nenáden (-dna -o) adj.

1. improvviso, inaspettato, imprevisto, brusco; knjiž. subitaneo:
nenadno zaviranje una brusca frenata

2. rapido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nenaden gib balzo
pren. nenaden izbruh ventata
pog. nenaden obisk incursione
nenaden obrat, preobrat voltafaccia, dietro front, ribaltone
nenaden strah trac
šport. nenaden (močan) strel saetta, fucilata
nenaden veter groppo
pren. nenaden zasuk sterzata
šport. nenadna kriza défaillance
nenadna nesreča catastrofe, pog. martellata, mazzata
pog. nenadna ploha scataroscio
ekon. nenadna rast, nenaden skok cen l'impennata dei prezzi
nenadna rdečica scalmana
nenadna slabost mancamento
pren. nenadna želja pizzicore
nenaden pojav insorgenza
meteor. nenadno poslabšanje rottura
pren. nenadno terjanje denarja stoccata
pren. nenadno (kratkotrajno) vračanje rigurgito

ne-que in (po sinkopi pred soglasniki) nec (iz ne [= non] + -que; neque, nec torej = in ne) vezni nikalni part., ki se ne ločita niti po pomenu niti v rabi. Uporabljata se

I.

1. v pomenu in ne, tudi ne, kadar se navezuje pojem ali misel, ki jo izrečemo nikalno: totum sudor habebat corpus nec respirandi fit copia Enn., quia non viderunt nec sciunt Ci., Orgetorix mortuus est neque abest suspicio … quin … C. Pri tem se vezna moč, ki se skriva v neque (nec) = et non pogosto nanaša na ves stavek, zanikanje pa le na eno besedo, in to zlasti v govornih obratih nec idcirco minus, nec eo minus, neque eo secius, neque eo magis: neque iam longe abesse (sc. Belgarum copias) cognovit C. = et cognovit non iam longe abesse … perii nec notis ignibus arsi O. = perii et arsi non notis ignibus, nulla dant praecepta dicendi, nec idcirco minus, quaecumque res proposita est, suscipiunt Ci. = et idcirco non minus … suscipiunt, neque eo secius adulescentem invit N. = et adulescentem eo non secius invit. Z neque (nec) se radi povezujejo še drugi vezniki kakor: neque (nec) vero Ci. idr. (poklas. sed neque (nec) Q.) in res ne, in resnično ne, pa tudi ne, toda tudi ne, neque autem Ci. in vendar ne, neque (nec) tamen Ci. idr. in pri vsem tem ne, in vendar le ne, neque etiam Ci. idr. in celo … ne, in še … ne, nec quidem L. (in poznejši pisci) niti ne; z neque (nec) nōn (tudi necnon) Ci. in gotovo (nedvomno, neizpodbitno), nec nōn etiam, nec nōn et Varr., V., Plin., idr. in gotovo tudi, nec nōn tamen, Ci., O. idr. in gotovo vendar (pozitivni pojem se posebej poudarja); v neklas. lat. in pri pesnikih pa rabijo omenjene zveze zgolj za vključevanje (zlasti pri naštevanju) = in tudi, kakor tudi, prav tako (tudi): greges gallinarum, pavonum nec non glirium Varr., nec non et Tyrii frequentes convenere V. S prelaganjem zvez neque quisquam, neque ullus, neque quidquam, neque unquam, neque usquam idr. združuje sl. zanikanje z ustreznimi zaimenskimi besedami (in nihče, in nič, in nikoli, in nikjer), poleg tega pa še poved samo zanika s posebno nikalnico (ne): neque ex castris Catilinae quisquam omnium excesserat S. in izmed vseh ni nobeden … odšel, neque cuiusquam imperio obtemperaturos Ci. in da ne bodo pokorni povelju nikogar, neque quidquam unquam postulabit Ci. in nikoli ne bo ničesar zahteval. Včasih kaže neque (nec) na kak zanikan pojem, ki bi ga bilo treba v stavku ponoviti: nostri (Epicurei) Graece fere nesciunt nec (= nesciunt) Graeci Latine Ci., nihil tuā vitā esse iucundius neque (= nihil) carius Brutus in Ci. ep., nihil ex ea familia triste nec superbum timebat L. Komediografi postavljajo pred glavni pojem še posebno nikalnico, čeprav zanikanje, ki ga izraža neque (nec), že dovolj zanika vso poved: neque tuas minas non pluris facio Pl., neque ea ubi nunc sit nescio Pl. tudi ne vem, kje neki je sedaj.

2. kadar se navezuje zanikana misel ali zanikan pojem s posebnim ozirom na predhodno poved, ki naj se
a) razširi = in tudi ne, pa tudi ne, sploh ne: Val. Fl., Stoicum est quidem nec admodum credibile Ci., neque id moderate tantum faciamus, sed etiam necessario Q.
b) pojasni ali utemelji = namreč ne, zakaj (kajti) ne; včasih tudi omeji s pojasnilom = in sicer ne (poseb. s sed): nuntii nobis tristes nec varii venerunt Ci., erant in eo plurimae litterae, nec eae vulgares, sed interiores quaedam Ci., neque hominem nobilem non suā ignaviā, sed ob rem publicam in hostium potestate relictum iri S., saxis nec modicis … sed quod cuique temere trepidanti ad manum venisset … utebantur L.
c) iz nje sklepa = in tako ne, in torej, (tedaj) ne, in potemtakem ne: neque intellegunt se rerum illarum fundamenta subducere Ci., nec deerunt, qui filios concupiscant Plin. iun.
d) ali se ji nasproti postavi nasprotujoča misel = in nasproti; ne, nasprotno; pač ne, in vendar ne, pa ne, tudi tako ne: Q., Plin. iun., nec satis ad obiurgandum causae Ter., conscripsi epistulam noctu: nec ille ad me rediit Ci. ep., voluit eum de provincia depellere et ipse ei succedere, neque hoc per senatum efficere potuit N., nostri in hostes impetum fecerunt atque eos in fugam dederunt neque longius prosequi potuerunt C., aetas tantummodo quaestui neque luxuriae modum fecerat S., quorum consulatus popularis sine ulla patrum iniuria, nec sine offensione fuit L., (sc. Agricola) verecundiā in praedicando extra invidiam nec extra gloriam erat T.

3. za izražanje stopnjevanja (kaže na že omenjen ali v mislih dodan pojem) = (kakor) tudi ne, še … ne ali niti ne (= ne … quidem), nikakor ne, celo ne, prav tako malo: Col., Suet., Iust., loquitur nec recte Pl. nikakor ne, ea sublata tota sunt, nec mihi magis quam omnibus Ci., non modo Sunium superare, sed nec extra fretum committere mari se audebant L., interrogatus, an facta hominum deos fallerent, nec cogitata, inquit Val. Max., sed nec barbaros fefellit subductus ex acie (sc. rex) Cu., nullo genere homines mollius moriuntur, sed nec diutius Sen. ph., illud enim nec di sinant Plin. iun., quamquam neque insignibus lugentium abstinerent, altius animis maerebant T. —

II. Sredi 5. stoletja pr. Kr. se je nec vedno uporabljal v pomenu nikalnice non (que je izgubil svojo vezno moč; prim. namque): si adgnatus nec escit (= non erit), gentiles familiam habento Tab. XII ap. Gell.; prim.: alter, qui nec (= non) procul aberat L. Ta raba se je ohranila v sklopih kakor: neg-lego, neg-otium, nec-opinans, nec-opinatus, nec-dum (neque-dum), nadalje tudi v stalni zvezi: neque enim namreč ne, zakaj (kajti) ne: Ci. idr., neque enim tu is es, qui, qui sis, nescias Ci. ep. —

III. (v anaforični soodnosnosti) neque … neque, nec … nec, nec … neque, neque … nec ne … ne, niti … niti, kakor ne … tako ne: Pl., Ter., Enn. idr., neque excogitare neque pronuntiare multa possum Ci., nec meliores nec beatiores esse possumus Ci., nec vi nec clam nec precario Ci.; v stavkih kot npr.: neque terror nec vis, nec spes nec metus, nec promissa nec minae, nec tela nec faces Ci. so členi parni: niti strah niti sila, niti up niti bojazen, niti obljube niti grožnje itd. Drugemu členu se pridružujejo še kaki členi kakor: neque … neque tamen niti … pa tudi ne: neque expeditissimam dimicationem putamus neque tamen refugiendo commissuri sumus, ut maius detrimentum res publica accipere possit Plancus in Ci. ep.; neque … neque vero (redko neque … neque autem) niti … še manj pa: neque huic vestro tanto studio neque vero huic tantae multitudini deero Ci., neque enim tu is es, qui arbitrere, neque autem ego ita sum demens Ci.; nec (neque) … ne … quidem niti … še … ne: donativum militi neque Mucianus prima contione nisi modice ostenderat, ne Vespasianus quidem plus civili bello obtulit quam alii in pace T.; tako tudi: nec (neque) … nec (neque) … ne … quidem niti … niti … še … ne: nec postulantibus nec cogitantibus, ne optantibus quidem nobis Ci., neque animadvertere neque vincire, ne verberare quidem nisi sacerdotibus permissum T.; pa tudi obratno: (neque) še … ne … in tudi ne, še … ne … še manj pa, še … ne … in celo ne, še … ne … in prav tako malo: ut ne morte quidem Aeneae, nec deinde … movere arma aut Mezentius Etruscique aut ulli alii accolae ausi sint L. Pred prvim soodnosnim členom včasih stoji kaka nikalnica, ki ne zanika ničesar (enako kot v sl.): non prae lacrimis possum reliqua nec cogitare nec scribere Ci. ep. ne morem … niti … niti … , nihil me nec subterfugere voluisse reticendo nec obscurare dicendo Ci., nulla enim vitae pars neque publicis neque privatis neque forensibus neque domesticis in rebus … vacare officio potest Ci., nihil tam nec inopinatum nec insperatum accidere potuit L.; redkeje stoji et pred nec: nec torpere quidam et nec pugnae meminisse nec fugae L. Nikalnemu neque (nec) v soodnosnosti pogosto ustreza kak trdilni členek: neque … et ne … temveč, ne … marveč, sicer ne … pa, nekaj ne … nekaj: neque omnia dicam et leviter unum quidque tangam Ci.; tudi obratno: et … neque sicer … pa ne, nekaj … nekaj ne, deloma … deloma ne: patebat via et certa neque longa Ci., et iste hoc concedit neque potest aliter dicere Ci.; celo: neque … et non (če spada non le k posamezni besedi): Ci., neque … que (ki se mu včasih pridruži še potius) ne … nasproti pa, nikakor ne … temveč: neque satis militibus confidebat spatiumque interponendum putabat C., quae neque dant flammas lenique tepore cremantur O.; neque (nec) aut … aut (zlasti pri zgodovinarjih priljubljen govorni obrat = neque … neque) niti … niti: nec aut Persae aut Macedones dubitavere Cu.; nam. trikratnega neque se uporablja tudi neque … neque … aut: neque loco neque mortali cuiquam aut tempori satis credere S.

nero

A) agg.

1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek

2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica

3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata

4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik

5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija

6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza

7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga

8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh

9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša

10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf

B) m

1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno

2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo

3. umet. sepija

4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)

5. ekst. črnec

6. pren. fašist

7. pren. klerikalec

8. hist. črni (za časa italijanskih komun)

9. agr. (fumaggine) črnoba

neutemeljèn unfounded; groundless; baseless

neutemeljèn strah groundless fears; pl
biti neutemeljèn to be without foundation
neutemeljèni upi unfounded hopes pl
zavrniti tožbo kot neutemeljèno pravo to reject a charge as unfounded

neznansk|i (-a, -o) immens, ungeheuer, ungeheuerlich; sila, veselje: unbändig; Riesen-, Heiden- (strah die Riesenangst, Heidenangst, sila/moč die Riesenkraft); himmel- (visoko himmelhoch, oddaljen himmelweit entfernt)
neznanska vsota die Unsumme

nôčen (-čna -o) adj. di, della notte; da notte, notturno:
nočna tišina il silenzio della notte
nočno delo lavoro notturno
nočna čepica berretto da notte
nočna omarica comodino
nočna posoda pitale, vaso da notte
nočna srajca camicia da notte
navt. nočna straža veglia notturna
šport. nočna tekma notturna
nočni čuvaj guardia notturna
zool. nočni netopir vespertilione (Vespertilio murinus)
zool. nočni pavlinčki saturnidi (sing. -e) (Saturnidae)
zool. nočna čaplja nitticora (Nycticorax nycticorax)
nočna lučka veilleuse
med. nočni strežnik nottante
nočni lokal locale notturno, nightclub
zool. nočni metulj falena
nočni motiv notturno
med. nočni stol comoda, seggetta
psiht. nočni strah nictofobia
žarg. nočni stražnik nottola

novanta

A) agg. invar. devetdeset:
avere novanta probabilità su cento ekst. imeti veliko verjetnost, biti zelo verjeten
te l'ho detto e ripetuto novanta volte stokrat sem ti povedal

B) m devetdeset:
pren. pezzo da novanta velika živina; mafijaški boss
essere sui novanta imeti jih okoli devetdeset (let)
la paura fa novanta pren. strah ima velike oči

občuti|ti² (-m) duševno: empfinden, das/ein -gefühl haben, (etwas) verspüren (strah die Angst empfinden/verspüren, ein Angstgefühl haben)

občútiti (-im) perf. ➞ čutiti

1. sentire, avvertire; provare:
občutiti utrip srca sentire il battito del cuore

2. sentire, provare, capire

3. avvertire; accorgersi di:
na trgu se že občuti znižanje cen sul mercato si avverte già il calo dei prezzi

4. provare, sperimentare; risentire, soffrire:
občutiti gospodarsko krizo risentire la (della) crisi economica
občutiti pomanjkanje provare l'indigenza

5.
občutiti bolečino sentire, provare dolore
občutiti lakoto, strah avere fame, paura
občutiti kaj kot tuje sentirsi estraneo a qcs.

obhájati

1. (praznik, obletnico) to celebrate

2. religija to administer Holy Communion

strah me je obhajal I was seized with fear

obhájati (-am) | obhodíti (-hódim)

A) imperf., perf.

1. girare intorno

2. pren. eludere, non rispettare

3. festeggiare:
obhajati rojstni dan festeggiare il compleanno

4. rel. impartire la comunione, comunicare:
obhajati mašo abs. sacrificare

5.
obhaja me strah, groza ho, provo paura, terrore
obhajajo me čudne misli, slutnje mi vengono in mente strani pensieri, brutti presentimenti

B) obhájati se (-am se) imperf. refl. rel. comunicarsi, ricevere la comunione