Franja

lurch¹ [lə:č]

1. samostalnik
nagnjenje na stran; opotekanje
ameriško nagnjenje (towards do)

2. neprehodni glagol
nagniti se na stran; opotekati se, opoteči se

Luv, die/das, [Schiffahrt] Schifffahrt privetrje, privetrna stran

Luvseite, die, [Schiffahrt] Schifffahrt privetrje, privetrna stran

manca f

1. levica

2. leva stran:
a dritta e a manca levo in desno, na vse strani

mancina f

1. levica; leva stran

2. navt. žerjav:
mancina galleggiante plovni žerjav

mandritta f desnica; desna stran:
a mandritta desno, na desno, na desni

Manuskriptseite, die, stran rokopisa

marchar hoditi, korakati, marširati; stran iti, odpotovati, odpeljati se

la cosa marcha stvar naprednje
¡marchen! (vof) naprej, marš!
marcharse oditi
marcharse a España odpotovati v Španijo

mascone m navt. stran ladijskega premca

menabò m tisk vzorčna stran

merīdiēs -ēī, m (f: Amm.) (iz *medīdiē (loc.), nastalo iz medius in diēs)

1. (o)poldan, (o)poldne: Pl., Ter., diem diffindere insiticio somno meridie Varr., Milo permansit ad meridiem mirifica hominum laetitia, summa cum gloria Ci., ante meridiem Ci. dopoldne, post meridiem Caelius in Ci. ep., Plin. iun. popoldne, m. inclinat. H., mero meridie si dexerit illi tenebras esse Petr. ob svetlem poldnevu, meridie Suet.

2. meton. južna stran, jug, južno območje (področje): Asia enim iacet ad meridiem et austrum, Europa ad septemtriones et aquilonem Varr., inflectens sol cursum tum ad septemtriones, tum ad meridiem Ci., spectare ad meridiem C., his ex manubiis arx Athenarum, qua ad meridiem vergit, est ornata N., a meridie Aegyptus obiacet, ab occasu Phoenices T.

3. metaf. sredina časa: noctis Varr. polnoč, aetatis Non. življenja.

merit¹ [mérit] samostalnik
zasluga, vrednost, odlika, prednost, dobra stran

pravno the merits bistvo, glavne točke (zadeve)
pravno to decide a case on its merits upoštevati vse argumente za in proti
the merits and demerits of a case dobre in slabe stvari zadeve
pravno to inquire into the merits of a case temeljito zadevo preučiti, iti stvari do dna
on its own merits samo na sebi, v bistvu
without merit brez vrednosti, prazen, brez vsebine, neveljaven
to make a merit of šteti si v zaslugo
a man of merit zaslužen človek
to reward s.o. according to his merits nagraditi koga po njegovih zaslugah, dati komu kar mu gre
ekonomija merit pay plačilo po učinku
ekonomija, politika merit system sistem nastavitve in napredovanja na temelju sposobnosti

Messerrücken, der, hrbet noža, topa stran noža

migrō -āre -āvī -ātum (iz *migu̯-ros menjavajoč kraj = potujoč, indoev. kor. *mei̯- iti, potovati; prim. tudi gr. ἀμείβω menjujem)

I. intr. seliti se, izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se: V., H., Sen. ph., Amm., Suet., non solum inquilini, sed etiam mures migrarunt Ci., res ipsa cogit vastam incendiis ruinisque relinquere urbem et ad integra omnia Veios migrare nec hic aedificando inopem plebem vexare L., itaque ad generum Agathini migrare maluit Ci., in caelum Pl., finibus Plin., e fano foras Pl., ex urbe rus Ter.; pass.: Romam inde migratum est a propinquis raptarum L., ut aut sensus omnino omnes mors auferat aut in alium quendam locum ex his locis morte migretur Ci.; metaf.: Col., Plin., de vitā Ci., Vell. ali ex hac vitā Ci. ali ex hominum vitā Ci. preseliti se v večnost, ločiti se (iti) s tega sveta, umreti, verum equitis quoque iam migravit ab aure voluptas omnis ad incertos oculos et gaudia vana H. se je preselila, je prešla, mens officio migrat Pl. zahaja v dolžnosti, migrasset sane ex hominibus inertia Val. Max. bi bila minila človeka, amicitia, cuius in locum migraverant adsentationes, blanditiae et peior odio amoris simulatio Plin. iun. so stopila; podobno: m. ad alias nuptias, ad aliud matrimonium Icti. prehajati k drugemu zakonu, začeti z drugim zakonom, omnia migrant Lucr. vse se spreminja, nam quocumque modo perturbes caerula quae sint, numquam in marmoreum possunt migrare colorem Lucr. spremeniti se v marmornobelo, marmornobelo postati, cornua in mucronem migrantia Plin. ki (na koncu) prehajajo v ost. —

II. trans.

1. odpraviti (odpravljati), spraviti (spravljati) stran (proč), prestaviti (prestavljati), odstraniti (odstranjevati): relicta, quae migratu difficilia essent L., nidum Gell., num migrantur Rhoeteia regna in Libyam superis? Sil., divitias ab occidente in orientem Aug.; pren.: in se tantam gloriam migrare Hyg. nakloniti (naklanjati) si.

2. metaf. prestopiti (prestopati), (pre)kršiti, žaliti (naspr. servare): ius civile Ci., facere promissum quaeque pertinent ad veritatem et ad fidem ea migrare interdum et non servare fit iustum Ci.

Opomba: Star. cj. pf. migrassit: Ci.

mozzino m tisk nepolna tiskana stran

Nachteil, der, slabost, pomanjkljivost; slaba stran, minus; im Nachteil sein biti na slabšem/v neugodnem položaju/na škodi; zum Nachteil von v škodo (komu, čemu); zum Nachteil gereichen biti v škodo, škodovati

nàdlanica ž hrbtna stran dlani, roke

nahériti nàhērīm
I. na stran pomakniti, potisniti, po strani nositi: naheriti šešir, kapu
II. naheriti se nagniti se na stran: lada se naherila; nahereni krovovi

nakríviti nàkrīvīm
I.
1. malo ukriviti: nakriviti palicu
2. pomakniti na stran: nakriviti kapu, šešir; sad mogu da nakrivim kapu ekspr. sedaj sem brez skrbi
3. nagniti: nakriviti glavu
II. nakriviti se
1. malo se ukriviti
2. nagniti se
3. skriviti se: nakriviti se u grču, u plaču, gnjevu
4. ekspr. opiti se

nakrivljávati -krìvljāvām (se), nakrivljívati -krìvljujēm (se)
1. ukrivljati (se)
2. pomikati (se) na stran
3. nagibati (se)