Franja

razpótje bifurcación f ; encrucijada f ; fig dilema m

biti, stati na razpotju (fig) hallarse ante un dilema; estar en la encrucijada

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

rèp (rêpa) m

1. coda:
košat, kosmat rep coda folta, pelosa
mahati z repom scodinzolare (del cane)
pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

2. (repu podoben del česa) coda:
rep letala coda dell'aereo
rep kometa coda della cometa
rep smučke coda dello sci

3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
rep sprevoda coda del corteo
na repu di coda, in coda
žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

4. (dolga vrsta) redko coda:
čakati, stati v repu fare la coda

5. (v šop speti lasje) coda;
konjski rep coda di cavallo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
les. lisičji rep saracco
bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
zool. oprijemalni rep coda prensile
bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata

re-staurō -āre -āvī -ātum (iz in in *staurō (= pōnō) „postaviti“ domnevno prvotno beseda iz sakralnega besednjaka; indoev. kor. *st(h)ēu-ro- (*st(h)āu-rō-), *st(h)əu-ro-, *st(h)ū-ro- trden, močan (razširjen iz kor. *stáH- postaviti, stati; prim. stāre); prim. skr. sthāvaráṣ močan, trden, gr. σταυρός kol, στεῦμαι nastavljam se, pripravljam se za kaj, στύω postavljam kvišku (pokonci), στο(ι)ά stebrišče, στῦλος steber, črtalnik, στῦμα erekcija, nabreklost penisa, got. stiurjan določiti, določati, stvnem. stiura kol, krmilo, nem. Steuer, sl. star (prvotni pomen „trdno postavljen, čvrst, izkušen“), sl. (po)staviti, lat. instaurare)

1. obnoviti (obnavljati), popraviti (popravljati), znova (z)graditi, znova postaviti (postavljati), restavrirati: aedem Veneris, Pompei theatrum T., aliquid in pristinum statum Icti. postaviti (spraviti) v prejšnje stanje, navem iisdem tabulis Icti.

2. ponoviti (ponavljati), znova zače(nja)ti: bellum Iust., accusationem, veterem obligationem, actionem furti Icti.

riassorbire v. tr. (pres. riassōrbo, riassorbisco)

1. resorbirati; ponovno vsrkati, vpijati (tudi pren.):
gli utili sono stati riassorbiti da nuovi investimenti dobiček so resorbirale nove naložbe

2. šport publ. dohiteti (v kolesarstvu)

ríhta² (-e) f pog. gost. piatto:
za kosilo so bile tri rihte a pranzo sono stati serviti tre piatti
pren. pokrita rihta gattamorta

riñón moški spol ledvica, obist

costar un riñón (fig) ogromno stati
tener el riñón bien cubierto (fig) dobro preskrbljen biti
venir del riñón de la provincia priti iz notranjosti dežele
riñones pl ledja; križ, hrbtišče; ledvična jed
dolor de los riñones bolečina v križu
machacar los riñones pošteno pretepsti
quebrarse los riñones prelomiti se v ledjih, neutrudno delati, garati

ritto

A) agg. pokončen, raven:
aveva i capelli ritto lasje so se mu naježili
ritto come un fuso pren. raven kot sveča
stare ritto stati pokonci

B)

1. arhit., gradb. opornik; pokončnik

2. šport stojalo (za skok v višino, s palico)

3. lice, prava stran, prednja stran:
il ritto della stoffa lice tkanine
situazione senza ritto né rovescio pren. zapletena situacija

rivet [rívit]

1. samostalnik
tehnično zakovica, zakovnik
množina, sleng denar

rivet gun tehnično pnevmatično kladivce (za zakovanje)

2. prehodni glagol
zakovati, pritrditi z zakovicami; pričvrstiti (to na, za)
utrditi, zapečatiti (prijateljstvo); zasaditi (in v)
upreti oči v, zagledati se v; pritegniti pozornost, prikovati (pogled) (on na, v)
držati v napeti pozornosti

to rivet eyes, to rivet one's gaze on zapičiti pogled v
to rivet on to the ground (koga) v zemljo pribiti (ukopati), ne mu dati, da se premakne
to stand riveted to the spot stati kot ukopan

rób (-a) m

1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
rob cestišča ciglio della strada
rob knjige margine del libro
kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
oster rob spigolo vivo
stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
lingv. jezični rob orlo della lingua
bot. listni rob margine fogliare
fiz. lomni rob margine di rifrazione
tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia

rób¹ borde m

(gozdni) rob linde m/f; lindero m; (knjige, strani) margen m; (obleke) orla f, ribete m; (mize) canto m; (mesta) periferia f
do roba hasta el borde
na robu prepada (pogube, obupa) al borde del abismo (de la perdición, de la desesperación)
postaviti se čemu po robu oponerse a a/c
stati na robu groba (fig) estar con un pie en la sepultura
zabeležiti na robu anotar al margen

rôka hand, (do rame) arm

brez rôke handless, armless
v rôki in one's hand
pri rôki at hand, near at hand; available
od rôke do rôke from hand to hand
pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
rôke proč! hands off!
z rôko v rôki hand in hand, jointly
s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
rôko na srcé! hand on heart!
močna rôka strong hand
žuljava rôka a callous palm
moja desna rôka (figurativno) my second self
on je moja desna rôka he is my right-hand man
polna rôka a handful
narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
od rôk (oddaljen) out of the way
praznih rôk empty-handed
na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
risanje s prosto rôko freehand drawing
držeč se za rôke hand in hand
prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
z dvignjeno rôko (with) hand upraised
z rôkami uprtimi v boke akimbo
držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
iz prve rôke at first hand
ne da bi rôko premaknil hands down
boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
dati v rôko, rôke to hand
dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
dvigniti rôke to lift up one's hands
dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
imeti pri rôki to have at hand
imeti polne rôke dela to have one's hands full
imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
imeti proste rôke (figurativno) to have free play
imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
izpustiti iz rôke, iz rok to let go
posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
mahati z rôkami to gesticulate
ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
méti si rôke to rub one's hands
nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
pasti komu v rôke to fall into someone's hands
prijeti za rôko to take by the hand
ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
podaj mu rôko! shake hands with him!
prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
preiti v druge rôke to change hands
prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
podati si rôke to shake hands
sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
prekrižati rôke to cross one's arms
stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
stiskati rôko v pest to clench one's fist
stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
vzeti v rôke to take in hand, to undertake
zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
zlomiti si rôko to break one's arm
rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush

root² [ru:t]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
globoko posaditi, vsaditi, ukoreniniti; vcepiti, vliti; ukopati, pribiti, prikovati koga (kot s korenino)

2. neprehodni glagol
ukoreniniti se

obedience rooted in fear pokorščina, ki je osnovana na strahu
terror rooted him to the ground strah ga je ukopal (prikoval) v tla
to stand rooted to the spot biti, stati kot v zemljo ukopan
to root out (up) izruvati, izpuliti, izkoreniniti, uničiti, iztrebiti

3. pridevnik
sestavljen iz korenin; korenski
figurativno osnoven

root extraction matematika korenjenje
root idea osnovna misel (ideja)

run into neprehodni glagol & prehodni glagol
trčiti v, z; nepričakovano se srečati (with s kom)
naleteti na (koga); priteči v, prileteti v; izlivati se v; (o knjigi) iziti, doživeti izdajo; spremeniti se, preiti v; stopiti v

to run into debts zabresti v dolgove
his book ran into 10 editions njegova knjiga je doživela 10 izdaj
to run into some length doseči precejšnjo dolžino
to run into money pogovorno biti drag, mnogo stati
that runs into millions to gre v milijone

sàj konj.

1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!

3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere

salame m

1. kulin. salama:
salame cotto, crudo kuhana, surova salama
essere legato come un salame biti zvezan kot salama

2. pren. neroda, klada, štor:
muoviti salame! zgani se, štor!
starsene come un salame stati kot klada, kot štor

sapin [sapɛ̃] masculin jelka, hoja; (= bois masculin de sapin) jelovina

sapin argenté, blanc, rouge srebrna, bela jelka, rdeča jelka (smreka)
le sapin, arbre masculin de Noël božična jelka
vert sapin temno zelen
sentir le sapin (populaire) biti, stati z eno nogo v grobu
il sent le sapin on ne bo več dolgo (umrl bo kmalu)

Schlange, die, (-, -n) Tierkunde kača; Astronomie Kača; (Menschenschlange) vrsta, Schlange stehen stati v vrsti, čakati v vrsti; eine Schlange am Busen nähren figurativ gojiti kačo na prsih

sciocchezza f

1. neumnost, bedarija:
dire un sacco di sciocchezze govoriti neumnosti, debele nakladati

2. malenkost:
costare una sciocchezza zelo malo stati, biti poceni

Seite², die, (-, -n) stran; plat; Mathematik stranica; Technik, figurativ bok; schwache Seite šibka plat, šibka točka; starke Seite močna točka, prednost; rechte Seite bei Stoffen: lice;
an: Seite an Seite z ramo ob rami;
auf: auf der einen Seite, auf der anderen Seite po eni plati, po drugi plati; auf die Seite bringen spraviti stran, dati na stran; auf die Seite legen dati na stran; etwas auf die Seite schaffen spraviti (kaj) zase; jemanden auf die Seite schaffen spraviti (koga) s poti (ubiti); auf jemandes Seite stehen biti na (čigavi) strani; auf seine Seite bringen pridobiti zase; sich auf jemandes Seite schlagen prestopiti h komu, pridružiti se komu; sich auf die faule Seite legen lenariti;
nach: nach allen Seiten na vse strani;
von: von seiner Seite z njegove strani, od njega; von der Seite ansehen gledati od strani, figurativ gledati postrani; nicht von der Seite weichen na zapustiti niti za trenutek;
zu: zur Seite stehen stati ob strani