-
συμφορά, ἡ, ion. -ρή 1. dogodek, naključje, slučaj, usoda; a) sreča (ἀγαθή); b) nesreča, nezgoda, bolezen, izguba, trpljenje, poraz; pl. slučaji nesreče, συμφορὴν ποιοῦμαί τι ženem si kaj k srcu, smatram kaj za veliko nesrečo, žalostim se, συμφορᾷ χράομαί τινι imam nesrečo, sem nesrečen, vdam se žalosti nad nesrečo. 2. posledica, izid, uspeh.
-
συν-τρέχω 1. tečem skupno s kom, tečem hkrati tudi jaz, τίνι μόρῳ συντρέχει v kakšno smrt hiti? 2. skupaj tečem, stekam se κρατήρ, pren. δόξα; a) zbiram se, kopičim se νέφεα; b) združujem se, zlagam se, ujemam se εἰς τωὐτὸ αἱ γνῶμαι συνέδραμον; τοῖς κριταῖς zedinim se, dogovorim se o volitvi sodnikov, τῇδε τοῦτο συντρέχει sreča in radost hodita skupno; c) derem, drevim se proti komu, spopadem se εἰς χεῖρας.
-
συντυχία, ἡ, ion. -ίη (συν-τυγχάνω) 1. dogodek, slučaj, naključje, κατὰ συντυχίην slučajno. 2. usoda, stanje, položaj; sreča, srečen izid, uspeh; nesreča, nezgoda, neprilika.
-
σωτηρία, ἡ ion. -ίη 1. a) rešitev, oprostitev, ohranitev, srečna vrnitev NT, βίου ohranitev življenja, ozdravljenje; b) rešilno sredstvo NT. 2. a) odrešenje, zveličanje, blagor, sreča NT, blagostanje; b) varnost, obstoj, obstanek, trpež.
-
τερπνός 3 vesel, razveseljiv, ugoden, mil, vešč, prijeten, τὸ τερπνόν veselje, sreča, zabava.
-
τύχη, dor. τύχᾱ, ἡ (τυγχάνω) 1. kar doseže človek po božji naredbi, uspeh, sreča εἰ ἡ τύχη ἐπίσποιτό μοι, θείᾳ τύχῃ, ἐκ θείας τύχης po božji odredbi (volji), σὺν τύχῃ (πρόσφερε) brez skrbi. 2. kar človeka zadene: usoda, slučaj, nezgoda, sreča, nesreča; pl. slučaji (izpremembe) usode, dogodki, τῆς τύχης oj nesreče! preklicano! ἐπὶ τύχῃσι χρηστῇσι ob ugodnih znamenjih, ἀναγκαία τύχη suženjska usoda, sužnost, ἐξ ἀναγκαίας τύχης nasilne smrti (po neizprosni usodi), ἐν τύχῃ γέ τῳ s kako srečno besedo, ἀγαθῇ τύχῃ na srečo, v božjem imenu, ἐν τύχῃ γίγνεταί τινι uspeh je dvomljiv; τύχῃ, κατὰ τύχην, ἀπὸ, ἐκ τύχης slučajno, po naključju, ἐν τυχῃ srečno. 3. ἡ Τύχη boginja sreče.
-
φάος, ους, τό [gl. φαίνω. – dat. φάει, pl. φᾱ́εα, φαέων, φᾱ́εσι in φάεσσι, ep. φόως, at. skrč. φῶς, φωτός, φωτί; pl. φῶτα, φώτων] 1. luč, (dnevna ali solnčna) svetloba, dan, ἐν φάει podnevi, φάοσδε, φόωσδε na svetlo, na dan, ἔτι φάους ὄντος dokler je še dan a) luč življenja, življenje, φάος ὁρῶ, βλέπω živim; b) javnost, εἰς φῶς φαίνω (λέγω) javno, odkrito povem; c) sreča, blagor, rešitev, zmaga, up; d) rešitelj, dika, ljubljenec. 2. plamenica, baklja, svetilnica, svetilka. 3. luč oči, vid; pl. oči.
-
изменять, изменнить
(что)
1. spreminjati, spremeniti;
2.
(кому) izda(ja)ti koga; posta(ja)ti nezvest, prelomiti zvestobo, izneveriti se;
память начинает мне изменяет spomin me začenja zapuščati;
поскольку мне не изменяет память če me ne vara spomin;
счастье мне изменяет sreča me zapušča
-
полнота f
1. polnost; popolnost;
п. счастья popolna sreča;
2. rejenost
-
чём pri čem;
в чём состоит счастье? v čem je sreča?;
он ни в чём не сознался ničesar ni priznal;
это ни на чём не основано to je brez podlage
-
экой (lj.) kakšen
экое счастье! kakšna sreča!