Franja

перетвори́тися -рю́ся док., spremeníti se -ím se dov., prelevíti se -ím se dov.

перехаживать, переходить iti drugače (pri šahovski igri itd.), spremeniti potezo

раздумать premisliti se, spremeniti mnenje, sklep

сжижать, сжидить (kem.) spreminjati, spremeniti v tekočino (plin)

acte [akt] masculin dejanje; spis, uradna listina, akt; izkaz; pogodba; théâtre dejanje

actes pluriel d'un congrès razprave kongresa
acte d'accusation obtožnica
acte de complaisance usluga
acte de courage pogumno dejanje
acte de folie blazno dejanje
acte de naissance, de mariage, de décès rojstni, poročni, mrliški list
(religion) actes des apôtres zgodbe apostolov
acte du gouvernement, du pouvoir sklep vlade, oblasti
acte de nantissement zastavnica
acte de dernière volonté oporoka
acte notarié notarsko overjena listina
tragédie féminin en 5 actes tragedija v petih dejanjih
être responsable de ses actes biti odgovoren za svoja dejanja
dresser, établir un acte de vente napraviti uradno listino o prodaji
demander acte que ... dati ugotoviti, da ...
donner acte priznati, potrditi
faire acte de pokazati, dokazati
faire acte d'autorité, de bonne volonté dokazati avtoriteto, pokazati dobro voljo
faire acte de candidature nastopiti kot kandidat, kandiditirati
faire acte de présence osebno priti, se pokazati (za kratek čas)
juger les hommes sur leurs actes soditi ljudi po njihovih dejanjih
prendre acte de quelque chose vzeti kaj na uradni zapisnik, figuré vzeti na znanje
je prends acte de votre promesse vzamem na znanje vašo obljubo
traduire en actes ses engagements uresničiti, spremeniti v dejanja svoje (dane) besede

actitud ženski spol zadržanje, ravnanje; vedenje

mudar de actitud spremeniti svoje vedenje

adopt [ədɔ́pt] prehodni glagol
privzeti, prisvojiti, sprejeti; posinoviti, pohčeriti

to adopt another course spremeniti taktiko
to adopt s.o. as a candidate postaviti za kandidata

alius, alia, aliud (prim. alis, alter)

1. (izmed mnogih) drugi (alter = drugi od dveh): alius vir erat L., Labeonem seu quem alium arbitrum Ci., augur „alio die“ dixit Ci. (stalno besedilo, s katerim so avgurji prelagali komicije), me alii metus atque aliae curae moverunt Ci., Caesar ad Lingonas litteras... misit, ne eos frumento neve alia re iuvarent C., sibi esse in animo... iter per provinciam facere, propterea quod aliud iter haberent nullum C., alia omnia, et alia multa, et multa alia, et alia plura (plurima) Ci.; neutr. aliud in pl. alia subst.: ut, etiam si aliud melius fuit, tamen legatorum reditum exspectetis Ci., aliud commodi Ci., aliud praecipui Ci., ad alia properare L. k drugi snovi, k drugemu predmetu, si alia desint L. če bi mu primanjkovalo druge snovi, in aliis gloriari licet L. v drugih rečeh, et alia amplius A. in še več drugega, animum ad alia detorsit T. k drugim rečem; acc. neutr. pl. adv. = v drugem, za drugo, sicer: alia sanctus S. fr., et alia clarus T. tudi sicer že slaven. Distributivno: apud alium prohibet dignitas, apud alium ipsius facti pudet Ter. pred enim — pred drugim, an aliud Romae aequum est, aliud in Sicilia? Ci. to — kaj drugega, alii vestrum anseres sunt, alii canes Ci. eni — drugi, aliis indignum, aliis ridiculum videbatur Ci. enim — drugim (tem — onim); alius se večkrat ponavlja: si... neque alium pudor, alium cogitatio, alium satietas deterreret Ci., proferebant alii — purpuram, tus alii atque odores, gemmas alii et margaritas, vina nonnulli Graeca Ci.; ret. premenjevano: alii — reliqui Ci., alii — quidam L., quidam — alii Plin., alii — pars ali pars — alii S., alii — plurimi N., alii — partim N., alius — alius — plerique C., alias — alias — quasdam (nonnullas) Ci., alios — alios — raros quosdam Ci., alii — alii — aliqui Plin., quidam — alii — aliqui Plin.; alii (kot prvi člen) včasih izpuščen: virgis caedi (sc. alii), alii securi subici L.; aliud — aliud deloma — deloma, nekaj — nekaj: aliud tuā gratiā, aliud nostra Ci. ep., toda: aliud est maledicere, aliud accusare Ci. kaj drugega — kaj drugega; alternativno, včasih recipročno: Romani alius alium hortari S. drug — drugega, cum alius alii subsidium ferret C. drug drugemu, tako tudi: alius alii exprobrantes L., alius alii occursantes Cu., alius ex alio causam tumultus quaerit C. drug drugega; a večinoma nerecipročno: alium alio pacto Pl. tega tako, onega drugače, vsakega drugače, fecerunt alii alia Ci. ti to, oni ono, alius alios homines complexus est Ci. ta tega, oni drugega človeka, vsak drugega človeka, alius ex alia navi C. ta iz te, oni iz one (druge) ladje, legiones aliae in alia parte resistunt C. ena (ta) tu, druga (ona) tam, alios alio tempore producere Ci. tega ob tem, onega ob onem času, aliud alii numeratur (natura) Ci. temu to, onemu ono, enemu to, drugemu ono, aliud alio melius Ci. eno bolje od drugega; alius post alium S. drug za drugim, exstructis (nubibus) aliis alias super Lucr., alius super alium L. ali super alios alii L. ali alii super alios Sen. ph. drug nad drugim, alia super alia ausus L. drugo za drugim, prodigia alia super alia L., Saturninus... tibi apud me gratias aliis super alias epistulas agit Plin. iun. s pismom za pismom; aliud ex alio malum Ter. zlo za zlom, coepi... aliam rem ex alia cogitare Ter. stvar za stvarjo, dicam, verum ut aliud ex alio incidit Ter. ali aliud ex alio mihi occurrit Plin. iun. (od tod elipt.: ut aliud ex alio [sc. mihi occurrit ali incidit] Ci. ep.), me cotidie aliud ex alio impedit Ci. ep., cum rerum causas alias ex aliis aptas... videt Ci. vzrok za vzrokom, alias ex aliis nectere moras L.; qui interitus quaeque ex alio in aliud vicissitudo Ci., nos alia ex aliis in fata vocamur V.; alius v zvezi s svojimi tvorjenkami: alius aliorsum it Pl. ta sem, oni kam drugam, aliis aliunde est periculum Ter. temu od tod, onemu (drugemu) od kod drugod, alii aliunde coibant L. nekateri od tod, drugi od ondod, iussit alios alibi fodere L. ene (te) tu, druge tam, illi alias aliud sentiunt Ci. zdaj to, zdaj ono, alias alios deos venerari Ci. zdaj ene (te), zdaj druge (one). Kakor, kot sloví v trdilnih primerjalnih stavkih predklas. in v vzorni prozi atque (ac) ali et: illi sunt alio ingenio atque tu Pl., quicumque aliarum atque senatus partium erant S., hi longe alia ratione ac reliqui Galli bellum gerunt C., lux longe alia est solis ac lychnorum Ci., alia atque antea sentire N., non enim alia causa est aequitatis in uno servo et in pluribus Ci.; v nikalnih stavkih quam, nisi, praeter: ut eam (rem publ.) defendentem occidere non aliud sit quam oppugnantem rerum potiri Ci., multas hereditates nulla alia re quam bonitate consecutus N., me nihil aliud nisi ratio belli movet Ci., nec quidquam aliud est philosophia... praeter studium sapientiae Ci., nec tela iam alia habebant praeter gladios L.; podobno: cum aliud, praeterquam de quo rettulissent, decemviri prohiberent (= non sinerent) L.; redkeje nadomešča omenjene členice abl. comparationis: edicto vetuit, ne... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera... H., neve putes alium sapiente bonoque beatum H., quod si accusator alius Seiano foret Ph.; v manj vzorni prozi stoji quam tudi v trdilnih stavkih: Plin. iun., si adempta provincia alii quam Mario traderetur S., simulando aliud quam parabatur L.; nam. quam abl. comparationis: quod est aliud melle Varr., in (poklas.): valde alius ab: Aug. — Pomni (po gr. οὐδέν posnete) okrajšane izraze: nihil aliud nisi ali (od L.) nihil aliud quam, quid aliud quam (ki jim je dostaviti agere ali facere v primernem času) nič drugega kakor, kaj drugega kakor = (edino)le, zgolj: tribunatus Sestii nihil aliud (sc. egit) nisi meum nomen causamque sustinuit Ci. ni storil nič drugega, kakor da je pazil ... = je pazil le na moje ime, nihil aliud (sc. egit) quam bellum paravit N. = pripravljal se je zgolj na vojno, hostes... nihil aliud (sc. faciunt) quam... citato agmine abeunt L., quibus quid aliud quam admonemus cives vos eorum esse L., quid est aliud (sc. quam hoc, quod tu facis) librarium Bruti laudare, non Brutum? Ci. kaj je to drugega kakor hvaliti = ali se to ne pravi hvaliti...?

2. occ. drug = drugačen: alium esse censes nunc me atque olim quom dabam? Ter., alium domi esse caeli haustum, alium lucis aspectum Cu.; alium facere aliquem koga (vsega) predrugačiti (spremeniti), v pass. alium fieri (ves) drug postati, (ves) se predrugačiti (spremeniti): quam cito alium fecisti me Pl., librum tibi daret, si totum alium faceres Ci. ep. če bi jo vso predelal, ibo, alius nunc fieri volo Pl., ita homines alii facti sunt Ci.; in alia omnia ire ali discedere Ci. ali transire Hirt. (o glasovanju v senatu) vse drugega mnenja biti = proti glasovati; alias res agere Ter., Ci. ali aliud agere Ci. ali alia omnia agere Plin. iun., tudi aliud curare Ter. ali alia curare Pl. druge (ne k stvari, ki se obravnava, spadajoče) stvari delati = ne paziti, ne biti pazljiv, ne pozorno poslušati; facis, ut alias res (sc. facere) soles Pl. to ti je podobno, podoben si, da bi kaj takega storil; tako tudi: pariter hoc atque alias res (sc. facere) soles Pl.

3. drugi = preostali (ὁ ἄλλος): ex aliis (Gallis) ei (Diviciaco) maximam fidem habebat C., sacra diis aliis Albano ritu, Graeco Herculi facit L., plures (equites) in officio mansere; aliud vulgus... arma cepit T.; manj natančno, kadar se dodaja nov pojem = poleg tega drugi, siceršnji: an tenebras Orci visat..., an pecudes alias divinitus insinuet se Lucr., plaustra iumentaque alia L., uxor materque regis et alius feminarum grex Cu., inde alias animas... deturbat,..., simul accipit alveo... Aenean V.

4. (redko = alter) drugi (od dveh): duas leges promulgavit, unam... aliam C., duo Romani super alium alius corruerunt L., duo reges, alius alia via... civitatem auxerunt L. eden po tej, drugi po drugi poti, pater alius Plin. iun. drugi oče; posebno pri lastnih imenih, rabljenih apel.: ne quis alius Ariovistus regno potiretur T., alius Cicero Val. Max., alius Nero Suet.

5. drugi = bližnji, sočlovek (naspr. ipse): Ci. (De orat. II, 211). Od tod

I.

1. adv. abl. sg. fem. aliā (sc. viā) po drugi poti: Pl., Fl., Dig., non alia nisi per Thraciam reverti L., equites alii alia in civitates suas dilapsi sunt L. ta po tej, oni po drugi poti.

2. adv. abl. sg. neutr. aliō
a) (kam) drugam: profectus al. fueras Ter. kam drugam si hotel iti, kam drugam si bil namenjen, confer te al.: habes hortos ad Tiberim Ci., decurrens al. H., al. traducere aliquem L., Romam aliove quo mitterent legatos L. Distributivno: penetrare alio sonitus alioque saporem cernimus e suco, alio nidoris odores Lucr.; alternativno: alius alio Ci., L. ta sem, oni tja, aliud alio dissipavit Ci. to sem, ono tja, aliunde alio Sen. ph. od tod tja, nihil alio atque alio spargitur Sen. ph. sem in tja.
b) h komu (čemu) drugemu, na koga (kaj) drugega, v (kak) drug namen: suum animum al. conferunt Ter., a te causam regiam al. transferebant Ci., de Chelidone reticuit, al. responsionem suam derivavit Ci., al. properare S., translatos al. maerebis amores H., hoc longe al. (vse kam drugam) spectabat atque videri volebant N., plebem nusquam al. natam quam ad serviendum L. za nič drugega kakor..., non al. datam summam quam in emptionem Suet., quo al. nisi ad nos socios confugerent? L. Distributivno: hic alio res (familiaris), alio ducit humanitas Ci. sem... tja; alternativno: si alii alio trahant res L. ti sem, oni tja, vsak na drugo stran.

II. adv. acc. pl. fem. aliās (prim. forās)

1.
a) (časovno) drugikrat, drugič, ob drugi priliki, sicer: et alias et in consulatus petitione vincebar Ci., sed haec alias pluribus; nunc ad institutam disputationem revertamur Ci., facete is quidem, sicut al. Ci. kakor sicer, consilio numquam alias dato H.; redkeje o relativni sedanjosti: et saepe alias et maxime censor saluti rei publ. fuit Ci., neque tum solum, sed saepe alias N., alias imperare soliti, tum... Cu., raro al. L., non al. L. sicer ne (nikoli), semper al. Suet. sicer vedno (vselej). Distributivno: non potest quisquam alias beatus esse, alias miser Ci. kdaj — drugikrat = zdaj — zdaj, alias — plerumque Ci., interdum — alias Ci., alias — saepius (aliquando) Plin.; alternativno: atque alias alios venerari solemus Ci. zdaj tega, zdaj onega, alii sunt alias Ci. ep. so zdaj takšni, zdaj takšni, so zdaj te, zdaj one misli, alias aliud Ci. zdaj to, zdaj ono, alias in aliam rem Ci., alias aliter Ci. zdaj tako, zdaj drugače.
b) sicer (ne glede na čas): pomum ipsum alias non manditur Plin., Homerus multus al. in admiratione Circes Plin.

2. (načinovno, za nikalnico) sicer, drugače, na drug način: Icti., non alias quam simulatione mortis tutior Cu. na noben drug način kakor..., non al. indoluisse Caesarem, quam quod T. sicer ne..., razen ker... = iz nobenega drugega vzroka, non al. magis, quam adversus beluas Ci. za nič drugega bolj kakor zoper...

3. (krajevno) v drugo smer, (kam) drugam, (kje) drugje: quod si... flumen alias fluere coeperit G. (Dig.), si alias aditum non habeat Paul. (Dig.), primum quod nusquam alias tam torrens fretum... Iust.; pren.: alias (= aliorsum) accipere leges Ulp. (Dig.) v drugem smislu (drugače) razumevati.

Opomba: Nenavadni gen. sg. se nadomešča z alterīus, pogosto tudi dat. sg. z alterī. Nalične tvorbe: gen. sg. masc. aliī: Ca. ap. Prisc., Varr., gen. sg. fem. aliae: Ci., L., Lucr., dat. sg. masc. aliō: Pl., Sen. ph., dat. sg. fem. aliae: Pl.

alkohol samostalnik
1. (alkoholna pijača) ▸ alkohol, szeszesital, szeszTudi cigaret že dolgo ne kadi več in je zelo zmeren pivec alkohola. ▸ Már régóta nem dohányzik, és csak mérsékelten fogyaszt alkoholt.
Ko sta se vrnila, nista mogla skriti zadaha po alkoholu. ▸ Amikor visszajöttek, nem tudták palástolni alkoholos leheletüket.
Starša sta se hitro ločila, razočarana mama pa je uteho iskala v alkoholu. ▸ Szülei hamar elváltak, csalódott édesanyja pedig az alkoholban keresett vigaszt.

2. (kemična spojina) ▸ alkoholPovezane iztočnice: benzil alkohol, etilni alkohol, metilni alkohol, polivinil alkohol, primarni alkohol, sekundarni alkohol, terciarni alkohol

amazonka samostalnik
1. (o mentalni ali fizični lastnosti) ▸ amazonIz plašne uslužbenke se spremeni v neustrašno amazonko. ▸ Félénk alkalmazottból vakmerő amazonná változik.
Prelepe, bujnega in mišičastega telesa ter izobražene in razgledane slovanske amazonke osvajajo zahodne moške. ▸ A csodaszép, buja és izmos testű, valamint művelt és tájékozott szlovén amazonok meghódítják a nyugati férfiakat.
Morda so ravno visoke pete znanilke novih amazonk. ▸ Talán pont a magas sarkak az új amazonok hírnökei.

2. (papiga) ▸ amazonasi papagáj
Za dobro učenje je potrebno vzeti v učenje mlado amazonko, po možnosti samčka. ▸ Fiatal korában kell elkezdeni tanítani a lehetőleg hím amazonasi papagájt.
Povezane iztočnice: modročela amazonka

3. v mitologiji (bojevnica) ▸ amazon
Francoise kot amazonka, negibna, s harpuno, dvignjeno nad glavo. ▸ Francoise amazonként mozdulatlan, a szigonyt a feje felett tartja.
Slavne amazonke so sicer bivale brez moške nadvlade, ne pa brez moških. Za spočenjanje malih amazonk so tudi one posegle po drugem spolu. ▸ A híres amazonok ugyan férfi fennhatóság nélkül éltek, de nem férfiak nélkül. A apró amazonok nemzése céljából nekik is szükségük volt a másik nemre.

amender [amɑ̃de] verbe transitif izboljšati, ameliorirati (zemljo); (po)gnojiti; juridique napraviti dostavek, amandma k

s'amender poboljšati se, popraviti se (o učencu)
amender une lot spremeniti, izboljšati zakon

andado shojen, utrt; ponošen; vsakdanji

no se puede desandar lo andado kar se je zgodilo, se ne da spremeniti

Änderung, die, (-, -en) spreminjanje, sprememba; von Kleidern: predelovanje, predelava; eine Änderung vornehmen an predelati, spremeniti (kaj)

apaño moški spol zaplata, našiv, okras

el asunto no tiene apaño stvar se ne da spremeniti

application [-sjɔ̃] féminin uporaba, aplikacija; prilagoditev, nanašanje; polaganje (na), prevlečenje; marljivost, prizadevnost

application des règles uporaba pravil
application des sciences à l'industrie aplikacija znanosti v industriji
faire l'application de quelque chose à quelque chose uporabiti kaj za kaj
mettre une théorie en application spremeniti teorijo v prakso
application d'un papier sur un mur namestitev, nalepljenje papirja na zid
travailler avec application pridno delati
mettre toute son application na vso moč si prizadevati

aspect [aspɛ] masculin videz, zunanjost, vnanje lice; pogled, prizor; vidik, stališče; vidni, zorni kot; aspekt; grammaire glagolski vid

sous tous les aspects z vseh vidikov, od vseh strani
à l'aspect de ob pogledu na, pred, ob, pri
à l'aspect du danger il a reculé pred nevarnostjo se je umaknil
à l'aspect de son enfant elle pâlit ko je videla svojega otroka, je prebledela
le rocher a l'aspect d'une femme skala je videti kot ženska, je podobna ženski
changer d'aspect spremeniti (svojo) zunanjost
donner l'aspect dati videz, zunanjost (de qe česa)
offrir un aspect pittoresque nuditi slikovit pogled
la chose prend un autre aspect stvar dobiva drug(ačen) videz, lice

attitude [atitüd] féminin drža (telesa); ponašanje, zadržanje, vedenje; stališče, prisiljeno vedenje, poziranje, poza

quelle est votre attitude à l'égard de ce problème? kakšno je vaše stališče glede tega problema?
changer d'attitude spremeniti svoje stališče
garder une attitude réservée rezervirano se zadržati
prendre une attitude d'hostilité intransigeante zavzeti sovražno in nepopustljivo stališče

avis [avi] masculin obvestilo, naznanilo, objava, sporočilo, opozorilo; mnenje, nasvet; (volilni) glas, glasovanje

avis au lecteur predgovor (opozorilo) bralcu
à mon avis po mojem mnenju, po moji sodbi
pour avis prošnjo za mnenje
sans avis préalable brez predhodnega obvestila
sans autre avis brez drugega sporočila, obvestila
sauf avis contraire če ne bo nasprotnega obvestila
suivant avis po sporočilu
de l'avis de tous, de tout le monde po splošnem mnenju
jusqu'à nouvel avis do nadaljnjega (obvestila)
avis consultatif strokovno mnenje
avis de droit pravno mnenje
avis par écrit pismeno obvestilo
avis des experts mnenje izvedencev
avis mortuaire naznanilo o smrti
avis au public javna objava, naznanilo
avis de réception d'une lettre recommandée sporočilo o prejemu priporočenega pisma
avis télégraphique brzojavka
avis du temps vremensko poročilo
changer d'avis spremeniti svoje mnenje, premisliti si
dire, donner, exprimer, faire connaître son avis povedati, dati, izraziti, dati na znanje svoje mnenje
donner avis de quelque chose objaviti, naznaniti kaj
être d'avis que ... biti mnenja, misliti, soditi, da ...
(il) m'est avis que ... zdi se mi, da ..., rekel bi, da ...
être du même avis que biti istega mnenja kot
être d'un avis contraire biti nasprotnega mnenja
les avis sont partagés mnenja so deljena
prendre l'avis de quelqu'un posvetovati se s kom
recueillir l'avis de quelqu'un dobiti (strokovno) mnenje od koga
mon avis l'a emporté, a prévalu moje mnenje je prodrlo, je prevladalo
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj

avtomatično prislov
1. (vnaprej določeno) ▸ automatikusanZamenjava oblasti ne bi avtomatično pomenila tudi bistveno drugačne politike. ▸ A hatalmon lévők leváltása önmagában még nem jelenti, hogy lényegében változik meg a politika.

2. (samodejno) ▸ automatikusanStres je temeljni biološki proces, ki ga avtomatično sprožijo naši možgani. ▸ A stressz az agyunk által automatikusan beindított biológiai folyamat.

3. (nezavedno; refleksno) ▸ automatikusan, önkéntelenülNekatera opravila, kot je na primer vožnja avtomobila v mestnem prometu, naši možgani opravljajo povsem avtomatično. ▸ Egyes feladatokat, mint például az autóvezetést a városi forgalomban, az agyunk teljesen automatikusan végzi.

avtomatiziran pridevnik
1. (strojno voden) ▸ automatizáltNajprej so se lotili informatizacije tistih najbolj enostavnih in že avtomatiziranih sodnih postopkov. ▸ Először a legegyszerűbb és a már automatizált bírósági eljárások informatikai feldolgozását kezdték meg.
Povezane iztočnice: avtomatizirani katalog, avtomatizirani menjalnik, avtomatizirani ročni menjalnik

2. (nezaveden; rutinski) ▸ önkéntelen, automatikusKer vsak posameznik razvije svoj specifični slog z utrjenimi, avtomatiziranimi gibi, se nam pogosto zdi, da tehnike ne moremo spremeniti. ▸ Mivel mindenkinél kialakul egy sajátos, rögzült és automatikus mozdulatokból álló stílus, gyakran tűnik úgy, hogy a technikát nem tudjuk megváltoztatni.