Franja

vzbúriti (-im) | vzbúrjati (-am)

A) perf., imperf.

1. eccitare:
anat. vzburiti živčne končiče eccitare i dendriti

2. agitare; (vznemiriti, vznemirjati) turbare; (razvneti, razvnemati) eccitare, stimolare; (jeziti) irritare:
vihar vzburja morsko gladino la tempesta agita la superficie del mare
spomin nanjo ga je vzburjal il ricordo di lei lo turbava, lo eccitava
nerazsodno kritiziranje ga je vzburjalo la critica indiscriminata lo irritava

B) vzbúriti se (-im se) | vzbúrjati se (-am se) perf., imperf. refl. agitarsi; turbarsi; eccitarsi (sessualmente)

zaostríti (-ím) | zaostrováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. (priostriti) acuminare, aguzzare (la punta)

2. inasprire:
zaostriti kazni, represivne ukrepe inasprire le pene, le misure di repressione

3. acuire, aguzzare:
zaostriti spomin acuire la memoria
zaostriti čute aguzzare i sensi

4. pren. esasperare, esacerbare, inasprire; intensificare:
zaostriti disciplino inasprire la disciplina
zaostriti spor inasprire, esacerbare il dissidio
zaostriti boj proti preprodajalcem mamil intensificare la lotta contro gli spacciatori di droga

5. acutizzare:
pomanjkanje denarja je še zaostrilo razmere v družini la mancanza di denaro non fece che acutizzare ulteriormente i rapporti nella famiglia

B) zaostríti se (-ím se) | zaostrováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. farsi più aguzzo, più acuminato

2. pren. inasprirsi

3. aguzzarsi (dei sensi)

4. pren. accentuarsi, inasprirsi, acutizzarsi, esulcerarsi (crisi, rapporti)

zapíčiti (-im)

A) perf. (con)ficcare, cacciar dentro, piantare:
zapičiti kol globoko v tla conficcare il palo
zapičiti oči, pogled v kaj ficcare lo sguardo in qcn., fissare con lo sguardo qcn.

B) zapíčiti se (-im se) perf. refl.

1. conficcarsi, piantarsi:
trn se mu je zapičil v peto una spina gli si conficcò nel tallone

2. pren. (natančno pregledati, proučiti) impuntarsi:
carinik se je zapičil v njegovo prtljago il doganiere si impuntò a esaminare le sue valige
zapičiti se v oči saltare agli occhi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapičiti se v spomin restare fisso nella memoria
avt., žarg. zapičiti se v nasproti vozeče vozilo investire frontalmente il veicolo, scontrarsi col veicolo proveniente dalla direzione opposta
zapičiti se v vsako žensko molestare ogni donna

C) zapíčiti si (-im si) perf. refl. pren. ficcarsi, fissarsi:
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa

zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
zapisati podatke annotare i dati
zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
med. zapisati dieto prescrivere una dieta
zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
zapisati v seznam mettere nell'elenco

4. pren. condannare:
zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
zapisati opombo contronotare
jur. zapisati vdovščino sopraddotare

B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

1. scrivere per errore

2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
zapisati se politiki darsi alla politica
z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo

zapustíti quitter, abandonner, délaisser, laisser ; (v oporoki) léguer quelque chose à quelqu'un (par testament); laisser par testament

zapustiti službo, položaj abandonner (ali déserter) son poste
zapustiti sobo sortir de (ali quitter) la chambre
zapustiti se (zanemariti se) se négliger, se laisser aller
spomin ga je zapustil sa mémoire l'a abandonné (ali trahi)
vlak je zapuščal postajo le train quittait (ali sortait de) la gare

zapustíti (-ím) | zapúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. abbandonare, lasciare, mollare; pog. piantare:
zapustiti službo mollare il lavoro
moči so ga zapustile le forze lo abbandonarono
zapustiti deželo lasciare il paese
žena je ob smrti zapustila dva otroka la moglie, morendo, lasciò due figli
zapustiti premoženje sinu lasciare (in eredità) il patrimonio al figlio
pren. zapustiti vse piantare baracca e burattini

2. perdere, venir meno (a qcn.):
razum, spomin, vid zapušča starega človeka l'intelletto, la memoria, la vista vengono meno con l'età avanzata

3. šol. (zapuščati šolo, študije) abs. abbandonare

4. uscire:
zapustiti funkcijo uscire di carica
zapustiti bolnico (biti odpuščen iz) essere dimesso dall'ospedale
zapustiti boj uscire dalla mischia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sreča ga je zapustila la fortuna l'ha abbandonato
zapustiti kolesnice starega uscire dal solito binario
zapustiti posteljo guarire
evf. zapustiti (ta) svet morire
rel. zapustiti duhovni stan spretarsi, gettare la tonaca alle ortiche
šport. zapustiti igrišče dichiarare, dare forfait
voj. zapustiti položaj sloggiare
pren. podgane zapuščajo ladjo i ratti abbandonano la nave
živci ga zapuščajo non riesce più a controllarsi

B) zapustíti se (-ím se) | zapúščati se (-am se) perf., imperf. refl. (zanemariti, zanemarjati se) trascurarsi, lasciarsi andare

zarézati (-réžem) | zarezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. incidere, fare un taglio, una tacca; tagliare:
zarezati drevo fare un taglio nell'albero
zarezati znamenja v les fare tacche nel legno

2.
zarezati strugo scavare l'alveo
zarezati rano aprire una ferita

3. tagliare, penetrare:
rezilo je zarezalo v les la lama penetrò nel legno

4. sentire una fitta:
v prsih ga je zarezalo sentì una fitta al petto

5. pren. rompere:
v mirno ulico je zarezal otroški jok il silenzio del vicolo fu rotto dal pianto di un bambino

B) zarézati se (-réžem se) | zarezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. tagliare; solcare:
verige so se zarezale v zapestja le catene gli tagliavano i polsi
gube so se mu zarezale v čelo rughe profonde gli solcarono la fronte

2. pren. penetrare profondamente, imprimersi:
prizor se mu je za vedno zarezal v spomin la scena si impresse per sempre nel suo ricordo

zare|zati se [é] (-žem se) v kaj: sich einschneiden, sich hineinschneiden in, sich einkerben
zarezati se v meso sich in das Fleisch schnüren
zarezati se v spomin sich ins Gedächtnis einschneiden
zarezati se pri krojenju, rezanju napačno: (etwas) verschneiden

zatajeváti (-újem) | zatajíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. negare

2. nascondere, occultare, celare

3. rinnegare, ripudiare, sconfessare:
zatajiti vero ripudiare, sconfessare la propria fede

4. pren. fallire, fare cilecca, publ. andare in tilt:
včasih mi spomin zataji talvolta la memoria fallisce
moštvo je zatajilo la squadra ha deluso

B) zatajeváti se (-újem se) | zatajíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. fingere:
zdaj se ji ni treba več zatajevati, lahko se smeje ali joče ora non ha più bisogno di fingere: può ridere o piangere (se vuole)

2. rel. mortificarsi

C) zatajíti se knjiž. (potajiti se) nascondersi, acquattarsi:
ko sta zaslišala korake, sta se zatajila al rumore dei passi si acquattarono

zurückrufen^* poklicati nazaj; ins Gedächtnis zurückrufen priklicati (znova) v spomin, spomniti (sich se) (česa)

žalna seja stalna zveza
(v spomin na umrlo osebo) ▸ gyászülés

žîv žíva žívo, dol. žîvī -ā -ō
1. živ: -o biće; -o meso; -o vapno, -i kreč; -a voda; -i pijesak, pesak; -a ulica; živ jezik; živ dječak, dečak; -a uspomena živ spomin; slikati -im bojama; dok sam živ i zdrav; nema ni -e duše; živ stil; ne bio živ ako nije tako naj se v zemljo pogreznem, če ni tako; -a istina; ni za -u glavu nikakor ne; živ mi bodi živ, živel!; -i bili pa vidjeli prihodnost bo potrdila, pokazala resničnost mojih besed; -a slika; -a vaga živa teža
2. surov, presen: -o meso
3. -a ograda živa meja
4. -a trava bot. čepljevec, iglica, Erodium

žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

žív in zdrav hale and hearty
žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
žíva domišljija vivid imagination
žíva duša ne not a living soul (ali creature)
žívi jeziki living languages pl
žívo apno quicklime, unslaked lime
žíva meja hedge
žívo meso tender flesh, quick
žív opis vivid description
žív spomin vivid recollection
žíva teža live weight
žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
žívo zanimanje vivid interest
žíva žerjavica live coals pl
živi (ljudje) pl the living
na žíve in mrtve in (real) earnest
vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
žívo srebro quicksilver, mercury
žíva skala living rock, bedrock
žíva oddaja live broadcast
dokler bom žív as long as I live
je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
kar sem žív all my life, in all my born days
biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
zadet v žívo cut to the quick
žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead

ἀνάμνησις, εως, ἡ (ἀνα-μιμνῄσκω) pomnenje, spomin(janje); NT ἁμαρτιῶν priznanje, izpoved.

ἀπο-μνημονεύω 1. (o)hranim v spominu, spominjam se, pomnim, τινί τι ne pozabim komu česa, τωὐτὸ οὔνομα ἀπεμνημόνευσεν τῷ παιδὶ θέσθαι v spomin na to je dal otroku isto ime. 2. pripovedujem (iz spomina), omenjam koga τί, τινά.

Δῆλος, ἡ kikladski otok z mestom istega imena, posvečen Apolonu in Artemidi; adi. Δήλιος, dor. Δάλιος 3 delski, Deljan, Apolonov priimek; fem. Δηλιάς, άδος z neutr. Δηλιάσι γυάλοις Evr. I. T. 1235; Δήλια, τά 1. (vsakoletno) odpošiljanje svete ladje na Del, v spomin Tezejevega pohoda na Kreto. 2. slavnost Apolonu na čast, ki se je obhajala vsako četrto leto na Delu.

Ἐλευθέρια, τά praznik osvoboditve, ki so ga obhajali Grki vsako peto leto v spomin na zmago pri Platejah l. 479.

ἐπ-ασκέω 1. skrbno izvršujem, izdelujem, obdam, opremim s čim τί τινι. 2. urim, vežbam se v čem τί, bavim se s τέχνην; μνήμην ohranjam spomin na; pf. ἐπήσκηταί τισιν običajno je, v navadi je pri nekaterih.

εὐεργεσία, ἡ, ion. -ίη (εὐ-εργέτης) 1. plemenito ravnanje, dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, dobrodelnost, εὐεργεσίαν κατατίθεμαι εἴς τινα izkažem komu uslugo, ἀπὸ τοῦδε pri tej priliki, εὐεργεσία εἰς ἀεὶ ἀνάγραπτος κείσεται spomin na tvojo zaslugo bo ostal neizbrisen. 2. častni naslov εὐεργέτης.

λείπω [Et. lat. linquo, reliquus, strslov. otъ-lěkъ, ostanek, nem. leihen (got. leihwan), kor. leiqw, pustiti. – Obl. fut. λείψω, -ομαι (tudi v pas. pom.), aor. ἔλιπον, ἐλιπόμην; pf. act. λέλοιπα, pass. pf. λέλειμμαι, aor. ἐλείφθην, fut. λειφθήσομαι, fut. ex. λελείψομαι, adi. verb. λειπτέον; ep. aor. act. λίπον, pass. 3 pl. λίπεν, ion. impf. iter. λείπεσκε]. I. act. 1. trans. a) puščam, zapuščam, varujem, prizanašam οἰκίαν, φάος ἠελίοιο umiram; tako tudi θυμός, ψυχή, αἰὼν λείπει τινά; zapustim τί τινι; b) pustim na cedilu, (zlobno) zapustim v nevarnosti, postavljam v nevarnost εὕδοντα, τὴν τάξιν zapustim (odkazano) mesto, τὴν ἐμαυτοῦ φύσιν izneverim se, postanem nezvest; c) opustim kaj, ne storim svoje dolžnosti, ne plačam δασμόν; o stvareh: λίπον ἰοὶ ἄνακτα puščice so pošle. 2. intr. poidem, (iz)ginem, oddalim se, poneham, manjkam, οὔποτ' ἔλιπεν ἐξ οἴκου αἰκία nikoli ni (po)nehala, počivala, λείποντος μικροῦ malodane, skoraj; οὐδὲν λείπει τὸ μὴ οὐ βαρύστον' εἶναι ničesar ne manjka, da ne bi bilo = brez dvoma bi bilo zelo žalostno. II. med. zapustim za seboj, zapustim komu kaj v spomin na se, μνημόσυνον zapuščam spomin na se. III. pass. 1. (za)pustijo me, ostanem αὐτόνομος preostanem, prizanese mi kdo, ostanem živ, τὸ λειπόμενον ostanek, πολλοὶ δὲ λίποντο mnogo jih je ostalo (živih); λείπομαί τινος dalje živim kot, preživim koga. 2. zaostanem za kom τινός, a) v teku, v boju, na potu, εἶπον τοῦ κήρυκος μὴ λείπεσθαι da mora priti obenem z glasnikom, δουρὸς ἐρωήν za lučaj kopja, καιροῦ pridem prepozno; b) sem nižji, slabejši od koga, podležem τινός, πρός τι presega me kdo v čem. 3. pusti me kdo na cedilu, a) sem daleč, ločen od koga, τινός in ἀπό τινος zapustim koga; ne udeležim se česa τῆς ἐξόδου, ναυμαχίης; b) manjka mi česa ἔν τινι, imam premalo σοφίας, τῆς τροφῆς sem brez (potrebnega) živeža NT, sem brez česa γνώμας, οὐ λείπεται ὀδυρμάτων οὔτ' ἀμφιπίπτων στόμασι ne neha žalovati in poljubovati (mater), λείπομαι ἐν τῷ μὴ δύνασθαι μήθ' ὁρᾶν tare me slabost telesa in slepota; c) sem ločen od česa, ne slišim, ne razumem λόγων.