Franja

Zadetki iskanja

  • polùtān -ána m
    1. mulat, mešanec
    2. dvospolnik, hermafrodit
    3. človek slabo razvite konstitucije
  • poštr̀kuša ž slabš. slabo molzna krava, krava, ki ne da mleka
  • poussah [pusa] masculin možicelj vstajač; slabo raščen debeluhar
  • pòzliti pòzlī postati slabo: nenadno mu je pozlilo
  • prāvitās -ātis, f (prāvus)

    1. izkrivljenost, skrivljenost, krivost, krivina, nepravilna (neenakomerna) rast, nepravilnost, neenakost, različnost, popačenost, spačenost: membrorum Ci., corporis pravitates Ci., oris Ci. z(a)vijanje, pačenje ust = zmrdovanje, namrdovanje, statuminum Col., curvaturae Pall.

    2. metaf.
    a) napačnost, narobnost, obrnjenost, sprevrnjenost, spačenost, popačenost, neprimernost, nespodobnost, slabo stanje (kakovost): mentis Ci., consilii T., ominis Gell. neugodnost, tortuosae orationis Gell., ad pravitatem venire Ci. do nespodobnosti v govorjenju.
    b) hudobnost, izprijenost, sprevrženost, pregrešnost, popačenost, zavrženost, nizkotnost, čudaštvo: Ter., L., S. idr., qualis ista philosophia est, quae non interitum afferat pravitatis? Ci., morum T.; pl.: pravitates animi Ci. ali uxorum T. slabe (pregrešne, zle) lastnosti.
  • prō-scindō -ere -scidī -scissum (prō in scindere)

    1. naprej ali spredaj pretrga(va)ti, (s)trgati, raztrga(va)ti, (raz)cepiti, (raz)kalati, (raz)klati, razrez(ov)ati (razrezavati): proscissum vulnere pectus Stat., Rhodanus proscindens gurgite campos Sil., proscindere ferro quercum Lucan., piscem Ap., si quando fulgure terra proscissa est Iust.; occ. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, orati praho (ledino, prélog): Varr., Col. idr., arva Plin., solum Ap.; pesn. = (z)orati, preora(va)ti sploh: terras ferro Acc. ap. Non., terram iuvencis V., terram aratris Lucr., ferro campum O.; metaf. (pre)rezati, preseka(va)ti (presekovati), (iz)brazdati, (pre)brazditi (prebrazdovati): remo stagna Sil., navis proscindit aequor Cat., ventos Cl. prodreti (prodirati) skozi vetrove.

    2. metaf. ošte(va)ti, (o)grdíti, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti, zasramovati, (o)psovati, (o)zmerjati, obrekovati, (raz)žaliti, slabo (grdo) govoriti o kom, obregniti (obregovati) se ob koga, nad kom, zabavljati čez koga, udrihniti (udrihati) čez koga, po kom, „precediti (precejati)“ koga: Plin., Val. Max., Suet., Aus., Lact. idr., summotum patriā proscindere desine O.
  • qualmish [kwɔ́:miš, kwá:-] pridevnik (qualmishly prislov)
    ki se slabo počuti, nagnjen k slabosti, tesnoben, mučen
  • qualmishness [kwɔ́:mišnis, kwá:-] samostalnik
    slabo počutje, nagnjenje k slabosti, tesnobnost
  • querēl(l)a -ae, f (querī)

    1. toženje, tožba, javk(anje), tarnanje, pritožba, žaloba, bolest: quanta esset hominum vel admiratio vel querella Ci., maestis implere iuga querellis O.; occ. otožno petje pri uspavanju otrok: longā somnum sudere querelā Stat.
    b) otožni (tožeči) glas živali (piščali), gruljenje ptičev: mugire boves atque omne querellis impleri nemus V., veterem in limo ranae cecinere querellam V., improba Cecropias offendit pica querellas Mart., tollunt lugubri voce querelam (o labodih) Lucr., plenum querellā guttur (namreč golobje) Plin., dulces querellas, tibia quas fundit Lucr.

    2. tožba = pritožba: O., V., H. idr., epistula plena querellarum Ci., inauditae cum Deiotaro querellae tuae Ci. tvoje pritožbe o Dejotaru, iniuriae querellam ad quem detulistis? Ci., querellas apud aliquem habere de aliquo Ci. pritožiti se pri kom, pritožiti (pritoževati) se nad kom, iustam querellam habere, quod … L. po pravici se pritožiti (pritoževati), da … , his de (zaradi, glede, zastran) tot tantisque in socios … iniuriis consulum querella esse debuit Ci.; falsa est querella z ACI: Q.; z objektnim gen.: querella temporum (zaradi, glede, zastran, vsled, nad) Ci. ep.; poseb. sodna tožba: Val. Max., Icti., ut iudex querellam inspiceret Petr.

    3. meton. telesna nadloga, slabo počutje, težava, ki je vzrok za tožbo: sine querellā corpusculi tui Traianus ap. Plin. iun., pulmonis ac viscerum querellae Sen. ph., stomachi Plin. Val.
  • rachitico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. med. rahitičen

    2. pren. slabo razvit, slaboten, šibek

    B) m (f -ca; m pl. ci) med. rahitik
  • rȁčlati -ām, rȁčlovati -ujēm (n. ratschen) pogrkavati, slabo izgovarjati glas r
  • ragged [rǽgid] pridevnik (raggedly prislov)
    raztrgan, razcapan; oguljen, izlizan; hrapav, raskav, grob, neraven, nepravilen; hripav; škrbast, nazobčan (rob); skuštran, sršav, sršat; nepopoln, pomanjkljiv, slabo dokončan, zanemarjen; brezzvezen (o stavku)

    on the ragged edge figurativno na robu prepada
    a ragged garden zanemarjen vrt
    a ragged piece of work pomanjkljiv, skrpucan izdelek
    ragged school šola za revne otroke, brezplačna šola
    a ragged stone zobčast kamen
    to ride s.o. ragged ameriško, sleng pestiti koga
  • rakijèšina ž, rakijètina ž slabo žganje
  • rascar [c/qu] drgniti, (s)praskati; (o)strgati; škripati (na godalo), slabo igrati

    rascarse praskati se; Am opijaniti se
    rascarse la oreja (ali el cogote) za ušesom se (po)praskati
  • raté, e [rate] adjectif neuspešen, neuspel; faliran, zgrešen, zgubljen; masculin faliranco, zgubljenec, zgubljena eksistenca; nesprožitev puške; slabo delovanje motorja

    le fusil a fait deux ratés puška se dvakrat ni sprožila
    (automobilisme) faire des ratés ustaviti se
  • re-cidō1 -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

    I. s poudarjenim pomenom praep.

    1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

    2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

    3.
    a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
    b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

    4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q.

    II. z zabrisanim pomenom praep.

    1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

    2.
    a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
    b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
    c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
    d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

    Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.
  • recondite [rékəndait, rikɔ́ndait] pridevnik (reconditely prislov)
    skrit, tajen, slabo poznan; nerazumljiv, težkó umljiv, zapleten, zamotan, nejasen (slog, pisec)
  • rile [ráil]

    1. prehodni glagol
    pogovorno razjeziti, vznejevoljiti, spraviti v slabo voljo
    ameriško, pogovorno (s)kaliti (vodo, tekočino)

    it riles me jezi (grize) me
    to be riled at biti razkačen, razjarjen nad

    2. samostalnik
    sleng jeza, nevolja
  • rinçure [rɛ̃sür] féminin pomije; figuré razredčeno, slabo vino, pivo
  • robado ukraden; domače slabo opremljen (stanovanje)