-
βλάστη, ἡ, βλάστημα, ατος, τό, ion. βλαστός, ὁ 1. klica, mladika, list, vejica, rast; pren. potomec. 2. v pl. izvir, rod, rojstvo.
-
γενεά, ᾶς, ἡ, ion. γενεή (γίγνομαι) 1. a) pleme, rod, pokolenje; os. plemeniti rod, plemstvo; pri živalih: pleme, pasma; b) potomstvo, potomci; c) pleme, narod; d) zarod, naraščaj, doba, človeški rod. 2. rojstvo ἀπὸ γενεῆς, starost, rojstno mesto, domovina; gnezdo.
-
γενεᾱλογέω, ion. γενεηλ- izsledujem, sestavljam rodovnik; pass. izvajam, izpeljavam svoj rod od koga, izhajam, izviram iz rodu NT.
-
γενέθλη, ἡ ep. poet. 1. rod, pleme. 2. izvir, domovina ἀργύρου.
-
γένεθλον, τό poet. potomec, rod, pleme; τὰ θνητῶν γένεθλα človeški rod, naraščaj.
-
γένεσις, εως, ἡ (γίγνομαι) postanek, rojstvo, izvir, rod.
-
γέννα, ἡ poet. rod, pokolenje.
-
γένος, ους, τό (γίγνομαι, lat. genus) I. abstraktno: rojstvo, rod, sorodstvo; pos. visoki, plemeniti rod, plemstvo, pokolenje; ἐν γένει εἰμί τινι sem v (so)rodu s kom, οἱ ἐν γένει sorodniki. II. konkretno: kar se je rodilo ali nastalo: 1. dete, otrok, potomec; pl. potomstvo, potomci. 2. družina, rodbina, rodovina, obitelj. 3. pleme, rod, sorodniki; domovina; prebivalstvo, narod; γένει ὕστερος mlajši. 4. vrsta, rod; pri živalih: pleme, pasma; naravni spol, število, stan. 5. človeški rod, generacija, doba, vek.
-
γονή, ἡ (γίγνομαι) 1. rojenje, rojstvo, rod, pleme, pokolenje, γονῇ πεφυκὼς γεραιτέρᾳ starejši; ὁ μηδὲν ὢν γοναῖσιν nizkega rodu. 2. dete, τέκνων δίπτυχος γονή dvojčki; rodbina, potomec, potomci, mladič. 3. seme, sad.
-
γόνος, ὁ 1. rod, rojstvo, pokolenje, pleme. 2. potomec, sin, mladič.
-
δόμος, ὁ [Et. kor. demā, graditi] 1. a) (z)gradba, stavba, poslopje, soba za moške, stanovanje, hiša, dvor; b) rodbina, rod, družina, domača hiša, hišno gospodarstvo, domovina. 2. plast, vrsta, stena. – adv. δόμονδε domov, v hišo.
-
δυσγένεια, ἡ neplemenit (nizek) rod.
-
δῶμα, ατος, τό (δέμω) ep. poet. ion. 1. poslopje, hiša, palača, svetišče, stanovanje, soba, dvorana (pos. za moške). 2. rodbina, družina, rod, pleme. 3. NT streha.
-
ἔθνος, ους, τό (ἔθος) 1. četa, krdelo, čreda, jata, roj. 2. rod, narod, pleme, κατὰ ἔθνη po rodovih; τὰ ἔθνη pogani, neverniki NT.
-
εὐγένεια, ἡ (εὐ-γενής) plemenit rod, plemstvo, plemenitost srca.
-
εὔχομαι d. m. [Et. iz kor. ewegwh-, lat. voveo iz wogwhejō, vovi iz vovevi, votus iz vovetos. – Obl. augm. in redupl. ηὐ in εὐ; fut. εὔξομαι, aor. ηὐξάμην, pf. ηὖγμαι tudi s pas. pom.: ἐμοὶ μὲν γὰρ μετρίως ηὖκται kajti jaz sem že primerno molil] 1. na glas povem, slovesno obljubim, zaobljubim, zagotovim, rotim se τινί, inf. 2. molim, prosim, želim (komu kaj hudega), izprosim; μεγάλα goreče, iskreno molim, τινί h komu (toda Il. 7. 298: molim za koga), πρός τινα h komu, ὑπέρ τινος za koga, πολυκαρπίαν τοῖς θεοῖς prosim bogove rodovitne letine. 3. hvalim se, ponašam se z inf. (navadno εἶναι) πατρὸς ἀγαθοῦ γένος εὔχομαι εἶναι; ἐκ Κρητάων γένος εὔχομαι s ponosom izvajam svoj rod s Krete.
-
θεογονία, ἡ, ion. -ίη rod(ovnik) bogov (tako se tudi imenuje Heziodova pesnitev).
-
ἰσογονία, ἡ enak rod, enakost po rodu, enakorodnost.
-
κόσμος, ὁ [Et. iz κόνσμο-ς, kor. k'ens-, slovesno oznanjati: lat. censeo] 1. a) ureditev, vrsta, red, uredba, ustava države, dostojnost; κατὰ κόσμον, ἐν κόσμῳ v redu, dostojno, spodobno, pristojno, (σὺν) οὐδενὶ κόσμῳ, οὐδένα κόσμον brez vsakega reda, v neredu, οὐδένα κόσμον (ἐμπιπλάμενοι) nezmerno, οὐ κατὰ κόσμον (εἰπών) nesramno, nedostojno; b) bojni red, razvrstitev, κόσμῳ τίθημι postavljam v bojni red; c) način stavbe, zgradba Ἑλληνικός, ἵππου δουρατέου; ὄψεως lepa uprizoritev (scenerija). 2. a) (ženski) nakit, okras, lišp, lepotičje; ὑπασπίδιος lepa oprava pod ščitom; b) dika, slava, čast κόσμον φέρει σιγή. 3. svetovni red, svet, vesoljni svet, (zvezdnato) nebo, zemlja, človeški rod, pogani NT.
-
μονόω, ion. μουνόω (μόνος) 1. act. osamim, puščam samega τινά; γενεήν nadaljujem rod po enem samem sinu (tako, da je vedno samo eden sin). 2. pass. sem zapuščen, oropan, osamljen, samevam, μουνωθέντες τῶν συμμάχων brez bojnih zaveznikov; pos. ἐμουνοῦντο (Her. 8, 123) stali so osamljeni t. j. vsak je imel samo en glas.