Franja

rumenorepa limanda stalna zveza
zoologija Pleuronectes ferruginea Limanda ferruginea (riba) ▸ sárgafarkú lepényhal

salpa -ae, f (tuj. σάλπη) sálpa, neka morska riba: O., PLIN.

salud ženski spol zdravje, dobro počutje; blaginja; zveličanje

casa de salud blaznica
certificado de buena salud zdravniško spričevalo
nocivo (ali perjudicial) a la salud škodljiv zdravju
rebosante de salud, en plena (ali sana) salud kipeč od zdravja, zdrav ko riba
beber a la salud (de) nazdraviti komu
estar con salud, estar bien de salud, tener (buena) salud zdrav biti, dobro se počutiti
estar con mediana salud ne se posebno dobro počutiti
gastar salud (pop) dobro se počutiti, zdrav biti
tener poca salud bolehati, hirati
vender salud (fig) kipeti od zdravja
¡salud! na zdravje!
¡a su salud! na Vaše zdravje
¿cómo está de (ali cómo le va) su salud? kako kaj (Vaše) zdravje?
¿cómo va su (ali esa) salud? kako je z (vašim) zdravjem?
¡tenga V. mucha salud! ostanite zdravi!
¡muchas saludes! mnogo pozdravov

salute

A) f

1. zdravje:
salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
essere in salute biti zdrav
avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
guastarsi la salute pokvariti si zdravje
rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

2. odrešitev; relig. zveličanje:
salute eterna večno zveličanje

3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
casa di salute evfemistično umobolnica

B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!

sano

A) agg.

1. zdrav:
sano come un pesce zdrav kot riba, kot dren
sano e salvo živ in zdrav
essere sano di mente biti umsko zdrav
fare sano ozdraviti

2. zdrav (brez hib, okvar):
cuore sano zdravo srce
frutta sana zdravo sadje
dolersi di gamba sana neupravičeno se pritoževati

3. zdrav, zdravilen:
clima sano zdravo podnebje

4. cel; nareč. ves:
di sana pianta popolnoma, scela

5. pren. zdrav, pošten

B) m (f -na) zdrava oseba

sardela samostalnik
zoologija Sardina pilchardus (morska riba) ▸ szardínia

sargus -ī, m (tuj. σαργός) sárg, morska riba, pri Rimljanih zelo priljubljena, špar, šarg (Sparus sargus LINN.): PLIN., Brundisii sargus bonus est, hunc magnus si erit sume ENN. AP. AP., quem praeclarus helops, quem Aegypto sargus movebit LUC. AP. FEST., insignis sargusque notis O., sargus, piscis genus, qui in Aegypt[i]o mari fere nascitur FEST.

scarītis -idis, f (tuj. σκαρῖτις) skarítida (skaritíd), nam neznan dragulj iste barve kot riba, imenovana scarus: PLIN.

scarus -ī, m (tuj. σκάρος) skár, riba, menda papagajevka, pomorska papiga, za Rimljane prava poslastica: H., O., PETR., COL., PLIN., MART., CAEL.

sciade͡us -eī, m (tuj. σκιαδεύς) skiadêj, neka morska riba, menda lipan (Salmo thymallus LINN.); samica se imenuje sciaena -ae, f (σκίαινα) skíajna, lípanka: PLIN.

scolopendra -ae, f (tuj. σκολόπενδρα)

1. stonoga, stonožka: PLIN.

2. riba morska stonoga: PLIN.

scomber -brī, m (tuj. σκόμβρος) morska riba, menda naša skuša (starejše vretenica) ali navadna lokarda, skuša plavica (Scomber scombrus LINN.): PL., CAT., COL., PERS., PLIN., MART. – Soobl. scombrus -ī, m: PRISC. (a neizpričano).

scorpaena -ae, f (tuj. σκόρπαινα) bodíka, škarpena, škarpina, starejše zmijeglava (Scorpaena porcus OKEN), bodičasta morska riba: PLIN.

scorpiō -ōnis, m ali scorpios in scorpius -iī, m (izpos. σκορπίων, σκόρπιος)

1. škorpijon: elatae metuendus acumine caudae scorpios O., scorpius exibit caudaque minabitur unca O., v obl. scorpio: CELS., PLIN.

2. metaf.
a) ozvezdje Škorpijon: Scorpios CI., V., PLIN., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcus Scorpios O., per tamen adversi gradieris cornua Tauri ... saevaque circuitu curvantem bracchia longo Scorpion O., Scorpio PETR.
b) škorpijon = metalnica, vojni stroj za metanje kamenja, puščic idr. izstrelkov; v obl. scorpius: SIS. AP. NON.; v obl. scorpio: S. AP. NON., AUCT. B. AFR., PLIN. idr., scorpionum maiorum minorumque ... ingens numerus L.; meton. metalo, metalni (izstrelilni) del take metalnice: scorpione ab latere dextro traiectus exanimatusque concidit ali ictu scorpionis exanimato alteri successit tertius C., scorpione icto, qui proximus eum forte steterat L.
c) morski škorpijon (Cottus scorpio LINN.), neka bodičasta morska riba: scorpio PLIN., PETR., scorpios O.
d) bot. škorpijonovec, škorpijonovka, škorpijonova trava (brnistra, žuka) (Spartium scorpius LINN.): scorpio herba PLIN.; sicer tudi tragos imenovani trnov grm, škorpijon: tragon et Asia fert sive scorpionem PLIN.
e) scorpio, škorpijon, neka mučilna naprava: ISID., ego autem caedam vos scorpionibus VULG.

selívka (-e) f zool. uccello migratore;
kobilica selivka locusta migratoria (Locusta)
riba selivka pesce migratore

sentir* [sɑ̃tir] verbe transitif čutiti, občutiti; zazna(va)ti; opaziti; biti dovzeten (quelque chose za kaj); uvideti, spoznati; (po)duhati; dišati, imeti priokus (quelque chose po čem); verbe intransitif (neprijetno) dišati (de la bouche iz ust); smrdeti

se sentir čutiti se, počutiti se; čutiti v sebi
se faire sentir opaziti se, zbuditi pozornost
je ne peux le sentir ne morem ga trpeti
je ne sens rien pour lui nobenega (posebnega) čustva nimam do njega
sentir bon, mauvais dobro dišati, smrdeti
sentir le brûlé, le renfermé dišati po prismojenem, po zatohlem
qu'est-ce que ça sent? po čem diši?
cela ne sent pas bon, ça sent le roussi (figuré) položaj postaja neprijeten, sumljiv
ce poisson commence à sentir ta riba začenja dišati
il sent son paresseux d'une lieue len je, da smrdi miljo daleč
(familier) il sent le sapin ne bo več dolgo živel, je že z eno nogo v grobu
ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja
se sentir de l'appétit dobiti, imeti (dober) tek
elle ne se sent pas la force de le punir nima (v sebi) moči, da bi ga kaznovala
faire sentir son autorité à quelqu'un dati komu čutiti svojo avtoriteto

serra -ae, f (izvor nepojasnjen; morda iz *sersā, sor. z gr. ῥίνη (iz *s_ersnā) pila)

1. pila = žaga: VARR. AP. NON., O., HYG., SEN. PH. idr., arguta V., stridens LUCR., stridor serrae CI., lapidem serrā secare VITR., PLIN., vitem serrā praecidere COL.; preg.: serram cum aliquo ducere de aliqua re VARR. prepirati se s kom za kaj, glede česa (prim. quam diu per hanc lineam serram reciprocabimus? TERT.); pren. (o hrbtu suhe osebe): (sc. amica,) cui serra lumbis ... emicet MART.

2. metaf.
a) žaga, nekakšna žagasta ali kačasta bojna razporeditev: CA. AP. FEST., P. F., GELL., VEG.
b) sêra, neka morska riba, menda žagarica, pilar: PLIN.
c) vršilni (mlatilni) voz z zobatimi kolesi: HIER., VULG.

siamska bojna ribica stalna zveza
zoologija Betta splendens (sladkovodna riba) ▸ sziámi harcoshal

sibirski jeseter stalna zveza
zoologija Acipenser baerii (riba) ▸ szibériai tokhal

sibirski sulec stalna zveza
zoologija (riba) ▸ tajmen