Franja

capo

A) m

1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na

2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen

3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik

4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov

5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine

6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta

7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna

9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir

carro m

1. voz:
mettere il carro innanzi ai buoi pren. prenagliti se, zaletavo ravnati
essere l'ultima ruota del carro pren. biti peto kolo

2. poln voz (vsebina)

3.
carro armato voj. tank
carro ferroviario železn. tovorni vagon
carro marsupio železn. dvonadstropni vagon (za prevoz vozil)
carro matto tovorni voz (za težke tovore, brez stranic)
carro funebre mrliško vozilo, furgon
carro attrezzi avto vozilo za avtovleko

4.
Gran Carro, Piccolo Carro astr. pog. Veliki, Mali voz

casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec

cautēla f previdnost, opreznost:
procedere con cautela ravnati previdno

cavalleria f

1. voj. konjenica:
cavalleria leggera, grossa lahka, težka konjenica
passare in cavalleria pren. pozabiti, ne zmeniti se več (za dogovorjeno); izgubiti se

2. hist. viteštvo

3. ekst. viteštvo; vrlost, velikodušnost, plemenitost:
trattare con cavalleria il nemico vinto velikodušno ravnati s premaganim sovražnikom; kavalirstvo

cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

1. (pl. -la) anat. možgani:
bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

2. ekst. pamet, razum:
avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

3. pren. mozeg, možgani:
il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
fuga dei cervelli beg možganov

4.
cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

chahuter [šaüte] verbe intransitif razgrajati
verbe transitif:

chahuter un professeur, un conférencier razgrajati, napraviti hrupen nered proti profesorju, predavatelju (pri predavanju)
chahuter quelque chose premetavati kaj, brezobzirno ravnati s čim

chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

chemin battu shojena pot (tudi figuré)
chemin carrossable vozna pot
chemin côtier obalna pot
chemin creux pot skozi sotesko
chemin de (la) croix križev pot
chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
chemin de fer železnica
par chemin de fer po železnici, z železnico
prendre le chemin de fer peljati se z železnico
chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
chemin de fer funiculatre žična železnica
chemin de fer métropolitain mestna železnica
chemin de fer de montagne gorska železnica
chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
chemin de fer surélevé nadcestna železnica
chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
chemin forestier gozdna pot
chemin montant klanec
chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
chemin de piétons pešpot
chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
chemin rural poljska pot
chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
chemin de table podolžen namizni prtič
chemin de traverse prečna pot
chemin vicinal občinska pot
chemin du village pot, ki pelje v vas
en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
par voie et par chemin z vsemi sredstvi
vieux comme les chemins zelo star
bout masculin de chemin kos poti
coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
croisée féminin de chemins razpotje, križišče
grand chemin glavna prometna cesta
voleur masculin de grand chemin cestni ropar
deux heures de chemin dve uri hoda
aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demander le chemin vprašati za pot
s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
emprunter un chemin uporabljati pot
être en chemin de nameravati
être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
se mettre en chemin iti na pot
passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
rester en chemin ostati na poti
tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
se tromper de chemin zaiti, zabloditi
trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje

chercher [šɛrše] verbe transitif (po)iskati; skušati, stremeti, prizadevati si

chercher à faire quelque chose skušati kaj napraviti
aller, venir chercher quelqu'un, quelque chose iti po, priti po koga, po kaj
(familier) chercher quelqu'un (figuré) zbadati koga, izzivati
chercher aventure iskati dogodivščin
chercher fortune iskati srečo
chercher des histoires à quelqu'un komu težave povzročati, (sodnijsko) klicati koga na odgovornost
chercher des mots croisés reševati križanko
chercher querelle à quelqu'un iskati prepira s kom
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) nekaj nemogočega zahtevati, zaman si dajati dela in truda
faire, envoyer chercher quelqu'un, quelque chose poslati po koga, po kaj
chercher la petite bête biti pikolovski
chercher des poux à la tête de quelqu'un (figuré) grajati kaj na kom, po šolsko ravnati s kom
chercher midi à quatorze heures iskati težave, kjer jih ni, komplicirati zadevo
qu'allez-vous chercher là (populaire) kako pridete na to?
ça va chercher dans les mille francs to bo stalo okoli 1000 frankov
le bien cherche le bien kjer (že) kaj je, pride še kaj zraven
il l'a cherché, c'est bien fait pour lui! iskal je to (nesrečo, zlo ipd), prav mu je!

chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
chien méchant popadljiv pes
chien de pique črni Peter (karta)
nom masculin d'un chien! presneto!
exposition féminin de chiens pasja razstava
mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
métier masculin de chien pasji poklic
temps masculin de chien pasje, grdo vreme
travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
vie féminin de chien pasje življenje
entre chien et loup v mraku
arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
faire le chien couchant biti lizunski
n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
être coiffé à la chien biti ves razkuštran
je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto

chiuso

A) agg.

1. zaprt:
seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
abito chiuso visoko zapeta obleka
agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
capitolo, argomento chiuso končana zadeva
chiuso! dovolj o tem!
cielo chiuso oblačno nebo

2. jezik
vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik

3. pren. nejasen, nerazumljiv:
linguaggio chiuso nerazumljiv jezik

4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
un ragazzo chiuso vase zaprt deček
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli

B) avv. nejasno, nerazumljivo

C) m

1. zaprt, ograjen prostor

2. obor

3. neprezračen prostor

chou¹ [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati

ciabatta f

1. copata; ponošen čevelj, šveder:
essere nelle ciabatte di qcn. pren. biti na mestu, v koži nekoga
stare in ciabatte pren. biti neoblečen, ne nared za odhod z doma
trattare qcn. come una ciabatta pren. s kom grdo, poniževalno ravnati

2. pren. ničvredna, obrabljena stvar; ekst. starček, starka

3. (štruca kruha) ○

cielo moški spol nebo, nebesa; zrak, klima; blaženost

cielo de la cama baldahin nad posteljo
a cielo abierto pod milim nebom, na prostem
despejarse (desencapotarse) el cielo zjasniti se (nebo)
escupir al cielo nespametno in blazno smelo ravnati
ganar el cielo priti v nebesa
como llovido del cielo kot z neba padel
subir (ali volar) al cielo umreti
tocar (tomar, coger) el cielo con las manos biti ves iz sebe (od veselja)
venirse el cielo abajo deževati kot iz škafa; razgrajati, kraval delati
ver el cielo abierto ves iz sebe biti od veselja
herir los cielos con lamentos srce trgajoče tožiti, tarnati
al que al cielo escupe, en la cara cae čezmerna aroganca (ošabnost) je nevarna
mover cielo y tierra vse sile napeti
cielo de la boca nebo v ustih
cielo raso vedro nebo; (gladek) strop

circonspection [sirkɔ̃spɛksjɔ̃] féminin previdnost, opreznost, diskretnost, zadržanost

agir avec circonspection previdno postopati, ravnati

circospētto agg. previden, oprezen:
andar circospetto biti previden, previdno ravnati

civilement [sivilmɑ̃] adverbe civilno; vljudno, prijazno

se marier civilement civilno se poročiti
traiter quelqu'un civilement vljudno s kom ravnati

clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)

à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
à la nuit close ob popolni znočitvi
en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
maison féminin close bordel
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma

colour¹ ameriško color [kʌ́lə] samostalnik
barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz
figurativno pretveza, maska
množina zastava; ton, prizvok

to be in colours imeti na sebi pisano obleko
colour bar rasna segregacija; diskriminacija
to change colour prebledeti, zardeti
to come off with flying colours zmagati na vsej črti
to come out of one's true colour pokazati svoj pravi značaj
to desert the colours dezertirati
to feel (ali be) off colour slabo se počutiti
to fly false colours varati pod krinko poštenosti
fast colour obstojna barva
fugitive colour nestalna barva
to give colour to s.th. poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnosti
to join the colours iti služit vojake
high colour rdeča polt
to hoist the colours izobesiti zastavo
to lay on the colours too thickly pretiravati
to lend colour to s.th. poživiti kaj
colour line črta, ki strogo deli belce od črncev
to lose colour prebledeti
to nail one's colours to the mast neomajno vztrajati pri svoji odločitvi
to paint in bright colours biti optimist
to put a false colour on napačno razložiti
to see the colour of s.o.'s money dobiti od koga denar
to see things in their true colour videti stvari v pravi luči
to stick to one's colours držati se svojih načel, ravnati po svojih načelih
to strike (ali lower) one's colours vdati, ukloniti se
to take one's colour from s.o. posnemati koga
to serve with the colours služiti v vojski
under colour of s.th. pod krinko česa
to wear s.o.'s colours biti privrženec koga
to sail under false colours pretvarjati se, biti licemerec
man (woman) of colour človek, ki ni belec

committō -ere -mīsī -missum skupaj da(ja)ti

I.

1. stakniti (stikati), zložiti (zlagati), strniti (strinjati), (z)vezati, (z)družiti: ea terra maria, quae nunc dividit, committeret, nisi … Cu., c. opera L., commissis mālis C. zvezavši gredi, plagarum orae committuntur Cels. se strnejo; z dat.: moles urbem continenti committit Cu. veže s … , vir equo commissus O. = Kentaver; pren.: c. ea, quae natura videtur diremisse Cu., nondum commissa inter se munimenta L., (Iuppiter) commisit duas noctes O.; med.: Hydaspes amnis Acesini committitur Cu. se združuje z … , pistrix delphinum caudas utero commissa luporum V. pošast z delfinjimi repi, zraslimi na trebušju morskih psov, commissa in unum crura O. zrasli, toda: dextram dextrae c. O. roko v roko položiti.

2. occ. (z zunanjim obj.)
a) k boju zgrniti (zgrinjati), v boj spustiti (spuščati), k boju izz(i)vati, na boj (vz)dražiti koga: infirmas legiones postibus committere non audebat Hirt., pugiles Latinos cum Graecis c., aequales inter se c. Suet., acies commissas solvere Pr.; pesn.: manum c. Teucris V. „roko na Tevkre položiti“ = napasti Tevkre.
b) vzporediti (vzporejati), primerjati: sua scripta antiquae Corinnae Pr., vates Iuv.

3. (s proleptičnim obj.) priče(nja)ti, zače(nja)ti, prirediti (prirejati); voj.: Caesar suos cohortatus proelium commisit C. je pričel boj, se je spustil v bitko, equites nostri cum hostium equitatu proelium commiserunt C. so se udarili s … , commissum erat proelium inter Macedones Ariosque Cu., c. certamen, bellum L. ali obsidionem Cu., infausto committitur omine pugna V.; sinekdoha tudi o nadaljevanju boja: pugna cum rege commissa est Ci. se je bíla; abs. = udariti se, bojevati se: priusquam committeretur Suet. pred začetkom boja, parva manu cum copiosissimo hoste Eutr.; pren. v nevojaškem pomenu: longo intervallo iudicium hoc primum committitur Ci. se drži ta sodba, c. rixam L., tuba commissos canit ludos V. naznanja pričetek iger, fausto committitur omine sermo O., c. agona musicum Suet. prirediti glasbeno tekmovanje.

4. kaj nedopustnega poče(nja)ti, storiti, delati, kaj zagrešiti, zakriviti, abs. = pregrešiti se, biti kriv: Luc. ap. Non., Suet., Icti., multa antea commissa maleficia Ci., tanto scelere commisso Ci., qui tantum facinus commiserunt Ci., c. delictum maius C., facinora S., fraudem H., caedem O., caedes, nefas Cu., incestum cum filia Q., quid Aristides commisisset N., neque a se commissum esse (sc. quidquam), quare timeret C. da ni nič takega zakrivil, zaradi česar bi se mu bilo bati, multa enim et in deos et in homines impie nefarieque commisit Ci., quid meus Aeneas in te committere tantum, quid Troes potuere … ? V., quod secus a me erga te commissum videretur Ci. ep., quae Philippi … bello … adversus populum Romanum commisissent L., c. adversus testamentum Dig., contra legem Ci. ali contra leges Dig. protizakonito (nezakonito) ravnati, c. in legem Iuliam Dig. pregrešiti se zoper … , c. lege censoria Varr. ali lege de sicariis Q. prekršiti zakon … ; čisto abs.: nemo enim committeret Ci., cum verisimile erit aliquem commisisse Ci.

5. pogosto s finalnim stavkom zakriviti, povod da(ja)ti, privesti do tega, da … , napeljati tako, da … : Pl., Ter., Luc. ap. Non., committis, ut verum esse videatur Ci., neque committebant, ut ingrati existimarentur Ci. in niso dajali povoda, ne committeret, ut is locus … ex calamitate populi Romani … nomen caperet C., quos commisimus, ut quisquam ex Cannensi acie miles Romanus superesset L.; pesn. in poklas. z inf.: committit saepe repelli O., non committunt scamna facere Col.

6.
a) storiti, da kako pravno ali pogodbeno določilo pride v veljavo, tako določilo izpolniti (izpolnjevati), (iz)vršiti, uresničiti (uresničevati): distulit in seram commissa piacula mortem V. poravnavo storjenih pregreh, sponsio commissa L. prevzeto poroštvo, c. edictum, stipulationem Icti. izvršitev odredbe … dognati, stipulatio (cautio) committitur Icti. dobiva veljavo, dies committendi Icti. dan zapadlosti (dospelosti); pren.: hunc ego devotionem capitis mei convictam esse et commissam putabo Ci. in da je nastopil čas njegove izpolnitve, discrimen omne c. Q.
b) zaslužiti kazen, zapasti (zapadati) kaj ali čemu: ut illam multam non commiserit Ci., poenam octupli commissam non persequebantur Ci., praedia committuntur in publicum Dig. se zasežejo; od tod pt. pf. commissus 3 zapa(de)l: hypothecae commissae Ci., hereditatem Veneri Erycinae commissam esse dixerunt Ci., hanc fiduciam (nepremičninska zastava, hipoteka) commissam esse dicis Ci. —

II.

1. preda(ja)ti, da(ja)ti, izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati), zaupa(va)ti, poveriti (poverjati): alicui filiam, liberos suos Ter., gnatam suam alicui uxorem Ter., Africam Varo Ci., iurato aliorum tabellas Ci., locum, bella alicui Ci., imperium alicui N., aliquem fidei potestatique alicuius Ci., aliquem fidei tutelaeque alicuius Cu., salutem suam alicuius fidei Cu., gens … externo commissa duci V., c. semina sulcis V., terrae semina Tib., semen solo Col., collum tonsori Ci., caput tonsori H., qui … commisit pelago ratem H., c. iudici litem Petr., quaedam domestica litteris non c. Ci., c. mihi urbem tuendam Ci. poveriti obrambo mesta, alicui aliquem alendum O.; pogosto refl.: se alicui c. Ci. zaupati se komu, quis navigavit, qui non se mortis periculo committeret Ci. ne da bi se podajal v smrtno nevarnost, semel se ludis commisit Ci. si je upal iti gledat igre, si me huic itineri commisero Ci. če si bom drznil nastopiti to potovanje, c. se urbi Ci. upati si v mesto, se nocti ac solitudini C. upati si iti v noč … , se longius a portibus C., se nusquam proelio L., sese ponto V. upati si na morje, se in populi conspectum Ci. upati si v javnost, se in senatum Ci., se in aciem (v boj) L.; pren.: se civilibus fluctibus c. N. prepustiti se valovom političnega življenja.

2. occ.
a) kako zadevo komu poveriti, naročiti (naročati), vele(va)ti komu: cum senatus ei commiserit, ut videret, ne quid res publica detrimenti caperet Ci.
b) zaupa(va)ti se, razode(va)ti se, odpreti (odpirati) se komu: sanan'es, quae isti committas? Pl., eis commisi et credidi Ter., quibus (ventis) necessario committendum existimabat C., haec cum scirem, commisi tamen Heio Ci., cui denique commisit, quo adiutore usus est? Ci.
c) v kak položaj spraviti (spravljati), pustiti (puščati), da pride kaj do česa, pritirati kaj do česa: rem proelio C., rem in aciem L., rem in casum ancipitis eventus L. pripeljati do položaja, ko se ne ve, kakšen bo konec, rem publicam in discrimen L., ne rem committeret eo, ubi duae acies timendae essent L. — Od tod subst. pt. pf. commissum -ī, n

I.

1. podjetje, početje: supererat nihil aliud in temere commisso L.

2. occ.
a) prestopek, prekršek, pregrešek, krivda: Pl., Sil., Stat., c. audacius Ci., turpe H., poenā commissa luetis V., praemia commissi O., cum per ignorantium scripturae multa commissa fierent Suet. ker se je pripetilo mnogo prestopkov zaradi nepoznavanja zakonskega besedila.
b) pripadnost državni zakladnici, zasega: in commissum venire Ps.-Q., in commissum cadere, in commissi causam cadere Icti., commisso tolli, vindicari Icti. —

II. kar se komu zaupa, skrivnost, tajnost: commissum tegere H.; večinoma v pl.: ab homine propter vim doloris enuntiante commissa Ci., commissa celare N., Iuv., commissa tacere, prodere H.

Opomba: Sinkop. pf. commīstī (= commīsistī): Ter.