Franja

vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

vuelo deportivo športno letanje
vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
vuelo a vela jadralno letanje
a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
de alto vuelo visoko leteč; ošaben
alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
coger vuelo (fig) (z)rasti
coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
pasar a vuelo preleteti
reanudar el vuelo nadaljevati polet
tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
vuelos pl letalna peresa (ptic)
levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav

Wachstum, das, (-s, ohne Plural) rast; figurativ rast, naraščanje; Agronomie und Gartenbau eigenes Wachstum lasten pridelek; im Wachstum begriffen rastoč; im Wachstum begriffen sein rasti

wild¹ [wáild]

1. pridevnik (wildly prislov)
divji, neukročen, neudomačen; neciviliziran, barbarski, neizobražen; plašen, plah, plašljiv (divjačina); neobljuden, pust, neobdelan (zemlja); neurejen, zmršen, skuštran (lasje); neobrzdan, razuzdan; svojeglav
figurativno razburjen, besen; buren, silovit; brezumen, nor, strasten; slučajen, naključen, nesmotrn, nepremišljen
pogovorno hlepeč po, divji (nor) na

a wild guess čisto, golo ugibanje
wild honey divji, gozdni med
a wild life divje, razuzdano življenje
wild pain divja, blazna bolečina
wild orgies divje orgije
a wild shot strel na slepo (tjavdan)
in wild disorder v divjem neredu
wild with fear brezumen (nor) od strahu
to drive s.o. wild spraviti koga v besnost, razbesniti koga
the horses were wild to start konji so nestrpno čakali na start
to settle down after a wild youth umiriti se po vihravi mladosti

2. prislov
divje; nepremišljeno, brez glave; nesmotrno, tjavdan

to run wild divje rasti, figurativno rasti brez nadzora
to shoot wild streljati na slepo, brez cilja
to talk wild zmedeno govoriti

zaostájanje (-a) n ritardo; indugio:
zaostajanje v rasti ritardo nella crescita; (pri rastlini) l'imbozzacchire
zaostajanje proizvodnje ritardo della produzione

zaostájati (-am) | zaostáti (-stánem) imperf., perf.

1. rimanere indietro:
zaostajati za skupino rimanere indietro rispetto al gruppo

2. ritardare:
ura večkrat zaostane l'orologio ritarda spesso, è spesso indietro
zaostajati v rasti, duševno ritardare nella crescita, ritardare psichicamente

3. (biti po vrednosti za čim) non raggiungere, essere da meno:
zaostajati za sosednimi državami po številu avtomobilov non raggiungere i paesi vicini per numero di veicoli
prevod ne zaostaja za izvirnikom la traduzione non è da meno dell'originale

4. tardare, essere in ritardo:
zaostajati za pol leta z delom, s plačilom essere in ritardo di un anno col lavoro, coi pagamenti

5. šol. (zaostati, ne izdelati) essere bocciati (in); ripetere (l'anno);
zaostati iz matematike prendere un insufficiente in matematica
zaostati v petem razredu ripetere la V elementare

zaostàl -ála -o prid. întârziat, înapoiat
□ zaostal v rasti zgârcit
□ duševno zaostal arierat fin. restanţier
□ zaostali račun restanţă

zmotno prislov
(napačno) ▸ tévesenV drugem postopku pa je sodnica zmotno presodila, da je bila zahteva za njeno izločitev podana prepozno. ▸ A második eljárásban a bíró tévesen úgy ítélte meg, hogy a kizárása iránti kérelem késedelmes volt.Večina ljudi zmotno verjame, da so žirafe neme. ▸ Az emberek többsége tévesen azt hiszi, hogy a zsiráfok némák.
Tako ženske kot moški zmotno mislijo, da so naredili dovolj, če poskušajo ustreči partnerju. ▸ Mind a nők, mind a férfiak tévesen azt hiszik, hogy elegendő, ha megpróbálnak megfelelni a partnerüknek.
Pogosto britje ne pospešuje rasti dlak, kot so nekateri zmotno prepričani. ▸ A gyakori borotválkozás nem fokozza a szőr növekedését, ahogy azt néhányan tévesen hiszik.

zuviel, zu viel preveč (česa); was zuviel ist, ist zuviel! kar je preveč, je preveč; zuviel werden figurativ rasti čez glavo; das ist des Guten zuviel preveč še s kruhom ni dobro

žvížgati (-am) | žvížgniti (-em)

A) imperf., perf.

1. fischiare, fischiettare; zufolare; dare segni col fischio:
veselo žvižgati fischiettare allegramente
lokomotiva žvižga la lomotiva fischia

2. fischiare, sibilare:
krogle so žvižgale nad njihovimi glavami le pallottole gli sibilavano sopra le teste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tako plesati, kot kdo žvižga lasciarsi comandare a bacchetta da qcn.
iti rakom žvižgat (in ribam gost) andare al diavolo, a monte; morire, lasciarci le penne
videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole, aver mangiato le cicerchie

B) žvížgati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti mar) infischiarsene; vulg. sbattersene

ἀλ-δαίνω [Et. iz kor. al-, lat. alo, ere; altus, dorastel, visok; nem. alt, dorastel, star; gršk. sor. še ἀλ-θαίνω, ἄλ-θω zdravim, ἄλ-θομαι rastem, zdravim. – Obli. aor. ἤλδανον]. ep. poet. krepim, jačim, pospešujem (v rasti).

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.

Αὐξησίη, ἡ ion. boginja rasti ali uspevanja.

γεννάω (γέννα) 1. rodim, zaplodim, obrodim, donašam; NT tudi o materi: rodim; οἱ γεννήσαντες roditelji; σῶμα μέγα γεννᾶν biti zelo velike rasti (hrust); λόγους καλούς τινα oplodim z lepimi besedami. 2. pass. rodim se, nastanem.

ἐκ-φῠ́ω [aor. 2 ἐξέφῡν, pf. act. ἐκπέφῡκα, pt. ep. ἐκπεφυυῖαι] 1. trans. dam rasti, pustim, da kaj vzraste, φύλλα poženem listje NT, (po)rodim. 2. intr. vzrastem, nastanem, postanem iz česa, rodim se, izhajam iz koga τινός, λάλημα ἐκπεφυκὸς εἶ rojen blebetač si.

εὐ-φυής 2 (φύομαι) [sup. εὐφυέστατος, adv. -ῶς] 1. lepolik, lepe rasti, brhek, brhke rasti, lep. 2. nadarjen, razumen, spreten, sposoben, ugoden, pripraven, dovtipen, bistroumen, τὸ εὐφυὴς εἶναι prirojena nadarjenost.

κόρη, ἡ, ion. κούρη, poet. κόρα, κούρα [Et. iz κόρϝη, iz kor. ker, rasti, lat. cresco; gršk. κόρος] 1. a) deklica, devica; b) hči Διός, Λήδας; c) mlada žena, nevesta. 2. zenica, punčica, oko. 3. dolg rokav perz. obleke.

κορθῠ́ομαι med. [Et. iz kor. ker, rasti, nem. Herde] ep. dvigam se, naraščam, kipim κῦμα.

ὁμο-φυής 2 (φυή) enake rasti (postave, narave), τινί s kom.

ὀρθός 3 [Et. iz ϝορθϝός, kor. weredh, rasti, slov. rod, rana (ura) (iz rōd-na), rastem iz orst-, ordh-t-; lat. ar-duus, arbor] 1. pokončen, pokoncu stoječ, navpičen; τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stopili pokoncu (so se naježili), οὖς ὀρθὸν ἵστημι nastavljam uho, strižem z ušesi, ἐξ ὀμμάτων ὀρθῶν, ὄμμασιν ὀρθοῖς z odprtimi očmi, s smelim pogledom, odkrito. 2. raven, naravnost ὁδός, ὀρθὴν (ὁδόν) naravnost, ravnim potom, δι' ὀρθῆς ravnim potom, srečno. 3. a) nepoškodovan, popoln, srečen, ἐς ὀρθὸν ἵσταμαι sem v srečnih razmerah; b) pravi, resničen λόγος, ἔπος, pravičen; τὸ ὀρθόν, τὰ ὀρθά pravica, resnica; ὀρθῷ λόγῳ v resnici, ἐς ὀρθὸν ἐκφέρω μαντεύματα uresničim, izvršim, δίκης ἐς ὀρθὸν φωνέω resnično. 4. adv. ὀρθῶς = κατὰ τὸ ὀρθόν na pravi način φιλομαθεῖς, prav, primerno, pravično, resnično δικάζω.

ῥαδινός 3 in 2 [Et. iz kor. wrād, vzdigovati se, rasti; lat. radix, īcis, rāmus (iz wrād-mo-s), radius; nem. Wurz, Wurzel, Gewürz, würzen; gršk. ῥίζα iz ϝριδjα, wredja, lesb. βρίσδα] 1. šibek, vitek, nežen. 2. gibčen, gibljiv, hiter, uren.