Franja

ἑκάς [Et. iz ςϝε (gl. ἕ) + κας, zase, posebej] adv. comp. ἑκαστέρω, sup. ἑκαστάτω 1. krajevno: daleč, daleč proč oddaljen z gen. in ἀπό τινος. 2. časovno: čez dolgo časa, οὐχ ἑκὰς χρόνου παρέσται v kratkem.

ἐκ-βάλλω [gl. βάλλω, aor. ep. ἔκβαλον, adi. verb. ἐκβλητέον] 1. act. a) trans. vun mečem, izmetavam, izrivam, izkrcavam, spravljam na suho ἐκ νεώς, pahnem, vržem z voza δίφρου, ἵππων, izbijem ἔγχος χειρός, preženem, izobčim, zapodim ἐκ τῆς πόλεως, γῆς, sekam (drevesa) δοῦρα, oropam πλούτου, χάριτος, izpodrinem iz česa τιμῆς, χάριτος, ἐκ τῆς φιλίας, izgubim φίλον, φρένας, τἀγαθόν; zavržem, odklanjam, zametavam χάριν, λόγους, εὐμένειαν; tajim, prekličem πάλιν(sc. ἔπος), izpostavljam τινὰ ἔς τι, prelivam δάκρυα, izgovorim ἔπος, odgodim δίκην, vržem proč ὀϊστούς, δόρυ; storim, da klije, zorim στάχυν; zanesem εἰς τὴν γῆν; vzamem (iz mošnje) δηνάρια NT; b) intr. o reki: ποταμὸς ἐκβάλλει reka izvira. 2. med. izkrcam, spravljam na suho.

ἐκ-κλῑ́νω 1. trans. odvračam; sklanjam ὄνομα. 2. intr. obrnem se proč, spustim se v beg, umaknem se, izognem se, (iz)ogibljem se ἀπό τινος NT.

ἐκ-νεύω 1. intr. proč se obračam, umikam se NT. 2. trans. poet. τινά migam, namignem komu, da kaj stori ἀποστῆναι πρόσω.

ἐκ-τόπιος 3, poet. ἔκτοπος 2 (τόπος) 1. daleč, oddaljen (τινός), tuj, drugi; ποῦ κυρεῖ ἐκτόπιος συθείς kam je pobegnil; ἀπάγω proč, vstran; subst. ὁ tujec. 2. izreden, nenavaden.

ἕλκω [Et. kor. selq, lat. sulcus; sor. kor. welq, slov. vleči, vlekel. – fut. ἕλξω, aor. εἵλκυσα, pf. εἵλκῠκα, -υσμαι, aor. pass. εἱλκύσθην; ep. praes. inf. ἑλκέμεν(αι), impf. ἕλκε, ion. pf. pass. ἕλκυσμαι, ep. praes. ἑλκέω, fut. ἑλκήσω, aor. ἥλκησα] I. act. 1. trans. a) potegnem, izderem ξίφος NT, vlečem, vlačim τί, τινά, νεκρὸν ποδός mrtveca za nogo; βίᾳ delam silo, trpinčim, mučim; b) vlečem za seboj ali k sebi, srkam; c) napenjam νευράς, τόξα; privabim, pričaram, ἴυγγα ἐπί τινι pričaram k sebi ljubimca; pren. vabim, mikam ἐπί τι; d) potegnem proč (doli), odganjam, νῆας εἰς ἅλα potegnem ladje v morje, τινὰ ἀπὸ τοῦ βήματος pahnem z govorniškega odra; e) potegnem kvišku, ἱστία razpenjam, τάλαντα potegnem tehtnico kvišku = tehtam, tudi intr. z acc. teže τρίτον ἡμιτάλαντον; f) pulim (lase), rujem, (raz)trgam; g) πλίνθους delam opeko, προφάσεις zvijam se, izgovarjam se. 2. intr. zavlačujem se, σύστασις boj se vleče. II. med. 1. vlačim svoje, ξίφος potegnem si (svoj) meč, τόξον napenjam si lok, χαίτας pulim si lase. 2. vlečem k sebi, grabim si, δίφρον πυρὸς ἀσσοτέρω potegnem svoj stol bliže k ognju.

ἐξ-αιρέω [gl. αἱρέω, aor. 2 ep. ἔξελον, pf. pass. ion. ἐξαραίρημαι, med. aor. NT ἐξειλάμην] I. act. in pass. 1. jemljem iz česa τί τινος, ἔκ τινος, (iz)praznim σφῆκας, τὰ ἱερά jemljem iz česa drob; iztrebim; ἀγώγιμα izložim, ὀφθαλμόν izderem NT. 2. izberem, izločim, izvzamem, namenim, posvetim τινί, ἐξαραιρημένος posvečen; ἐξελόντες μητέρας izvzemši matere. 3. jemljem proč, odpravljam, odstranjujem ἀπιστίαν, odnašam, zavzemam, osvojim, razdenem πόλιν, iz-, preganjam τινά, uničujem, θέσφατα ne oziram se na, (o)sramotim. II. med. 1. jemljem si iz česa φαρέτρης ὀιστόν, zvijem ἱστία, τὸν σῖτον izlagam (iz ladje); διαβολήν odstranjujem, odjemam, νεῖκος odpravljam. 2. izbiram se, (iz)volim si, δῶρον dobivam. 3. iztrgam, ugrabim, osvobodim, NT rešim, φρένας jemljem komu pamet; pass. ἐξαιροῦμαι τι oropajo me česa, ἐξαιρεθέντες τὸν Δημοκήδεα katerim je bil D. iztrgan, osvobodim (rešim) se česa; ἐξαιρεθέντες ἀδικίαν ὑπὸ τοῦ διδασκάλου ki so bili od učiteljev osvobojeni od krivičnosti.

ἐξ-αλλάσσω, at. -ττω 1. act. izpreminjam, (za)menjavam, pridem črez kaj, prekoračim, Εὐρώπην zapuščam; γύμνωσιν odvračam, obračam proč (nezavarovano stran). 2. pass. ne ujemam se, razlikujem se, sem nenavaden. 3. med. poet. κακοῖς μηδέν ne izpremenim se po nesrečah = ne doživim nobene izpremembe nesreče.

ἐξ-ίστημι, NT ἐξ-ιστά(ν)ω [gl. ἵστημι, inf. pf. NT ἐξεστακέναι] 1. trans. postavljam vun ali proč, odvračam, τοῦ φρονεῖν ali φρενῶν zmedem, pripravljam ob pamet; razburjam, povzročujem, mamim, plašim NT. 2. intr. a) stopim vun ali proč, odstopim, grem komu s pota, umaknem se, udam se, bežim, odidem τινός, τινί, τινά, ἐκ τοῦ μέσου; πλόκαμος ἐξ ἕδρας se premakne; pren. izpreminjam se (o mišljenju), οἶνος ἐξίσταται se pokvari, νοῦς se izpridi, πρόσωπα ἐξεστηκότα popačen, grd obraz; b) iz uma sem, izgubim zavest, zmedem se τοῦ φρονεῖν; NT čudim se, zavzamem se, strmim; c) odlagam, odrečem se ἀρχῆς; καρδίας τὸ δρᾶν dam se pregovoriti, da kaj naredim, (ali: odstopim od svoje namere); d) μαθημάτων pozabim; τοῦ τὰ δεινὰ ἀναλογίζεσθαι izbijem si misel na nevarnost iz glave.

ἐξ-ώπιος 2 (ὤφ) poet. izpred oči, oddaljen od, proč, δωμάτων zunaj pred hišo.

καθ-αιρέω, ion. κατ-αιρέω [καθεῖλον, cj. 3 sg. ep. καθέλῃσι, pf. pt. ion. καταραιρημένος, fut. NT καθελῶ] I. act. in pass. 1. a) doli vzamem, spustim, potegnem σελήνην, snamem, zvijem ἱστία, zatisnem (oči) ὀφθαλμούς, ὄσσε τῷ θανόντι; b) rušim, poderem, razderem τείχη, τῶν τειχῶν ὥστε toliko zidu, da, εἰς ἔδαφος porušim do tal; c) poderem na tla, užugam, premagam, uničim, opustošim Οἰχαλίαν, ovržem ῥῆμα, prekličem, razveljavim ψήφισμα. 2. a) jemljem proč, odjemam, odstranjujem, ugrabim ναῦν, χρήματα, uničim ἀρχήν, vržem (pahnem) s prestola, odstavim τινὰ ἀπὸ θρόνων, iztrebim τὸ λῃστικόν; b) obsodim, umorim, ubijem; ponižam τινά; pass. ubije me kdo, καθῃρημένος τὴν αἴσθησιν oropan zavesti, nezavesten; c) dosežem, dobim μεγάλα πρήγματα, ἔν τινι zasačim pri čem, πάλος, συμφορά με καθαιρεῖ usoda, nesreča me zadene. II. med. jemljem sebi doli, snemam zase, dobivam si τόξα.

λοξός 3 [Et. iz loq-só-s, gršk. λέχριος] poševen, poprečen, proč obrnjen, nevoščljiv, zaviden, Ζεὺς αὐχένα λοξὸν ἔχει Zevs ima proč obrnjen vrat, je nenaklonjen; adv. λοξόν grdo, postrani.

παρ-αιρέω (gl. αἱρέω) 1. act. a) jemljem proč, odtegujem, zmanjšujem, uničujem ὅπλα; b) odstranjujem, odpravljam νόμους; c) slabo porabljam, zapravim μίαν(sc. ἀράν). 2. med. jemljem zase proč, odpeljem, iztrgam, izneverim, odtujim τινά τινος.

παραίρημα, τό kar se proč vzame, kos platna, zanka.

παρα-τρέπω 1. act. proč (v stran) obrnem, odvrnem ἵππους, ἐκτὸς ὁδοῦ, izpeljem mimo ποταμόν, napeljem drugam ἄλλῃ τὸ ὕδωρ; preobračam, zavijam (resnico) λόγον, nagibam na stran, izpreminjam τί. 2. med. obračam se v stran, krenem kam, zavijem kam εἰς Τένεδον.

παρα-φέρω (gl. φέρω) 1. act. trans. in pass. a) nesem mimo, prinašam, nosim, prinesem ali postavim jed na mizo; b) navajam (kot vzrok), omenjam, pripovedujem ἀλόγιστα; c) odnašam, spravljam proč, prenašam (drugam), odstranjujem NT, χεῖρα gibljem, maham; κώπας veslam; d) zapeljujem, zavajam; pass. dam se zapeljati, zaidem. 2. intr. razlikujem se, ἡμερῶν ὀλίγων παρενεγκουσῶν z razločkom le malo dni = ἡμέρας οὐ πολλὰς παρενεγκούσας le malo dni več ali manj.

περι-αιρέω 1. act. in pass. a) krog in krog (popolnoma) snamem, odvzamem, τεῖχος krog in krog poderem, dam zidovje popolnoma porušiti, popolnoma razdenem, ἀγκύρας vzdignem sidra NT; b) odvzamem, odpravim, oropam; pass. ἐλπὶς upanje izgine NT. 2. med. a) vzamem si proč, snamem si, odložim ταινίας, σφρηγῖδα; b) = act. odvzamem, oropam τὰ ὅπλα, odpečatim βιβλίον.

περι-σπάω 1. act. na vseh straneh vlečem proč, odtegujem, odvračam, πόλεμον prestavljam (drugam). 2. pass. veliko si dam opraviti, preveč se bavim s čim περί τι NT. 3. med. snemam si τιάραν.

πόρρω, poet. πόρσω, ep. ion. πρόσω (πρόσσω) [Et. lat. porro, sor. πρό] comp. πορρωτέρω, προσωτέρω, sup. πορρωτάτω, προσωτάτω in προσώτατα I. adv. 1. kraj.: naprej, dalje, predaleč ἀποτείνω λόγον, daleč noter, globoko v τινός, τὸ πρόσω dalje, naprej, τοῦ πρόσω εἶμι pojdem dalje (naprej), ὡς προσωτάτω kar najdalje, τὰ πρόσω oddaljena mesta. 2. čas.: v bodoče, (na)dalje, (za)naprej. II. praep. z gen. (pre)daleč od, proč od, (pre)daleč v, globoko v, pozno v, νυκτός v noč, prepozno πόρρω τῶν νυκτῶν; πόρρω τῆς ἡλικίας ἦν davno že je prekoračil mladeniško dobo, πρόσω εἰμί τινος sem daleč od (ne poznam) česa; προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje kakor pripušča čas, predaleč.

προ-αποτρέπομαι med. poprej se obrnem proč, odneham, odstopim od česa διώκοντες.