Franja

sklèp¹ (odločitev) resolution; decision; resolve; conclusion; pravo decree; deduction; inference

s sklèpom, po sklèpu by the decision of
sklèp večine majority decision
trden sklèp stern resolve
začasen sklèp provisional decision
priti do sklèpa to come to a decision, to reach (ali to make) a decision
potegniti logične sklèpe iz... to draw logical inferences from...
izvesti, realizirati sklèp to carry out a resolution
vztrajati pri sklèpu to stand by a decision
vnaprej narejen sklèp foregone conclusion
sklèp računov closing (ali balancing) of accounts
nismo še prišli do (pravega) sklèpa we have not yet arrived at a decision (at the right decision)

sklèp (sklépa) m

1. anat. giuntura, articolazione:
bolečina v sklepih dolori articolari
skočiti iz sklepa slogarsi
čeljustni, kolčni, kolenski sklep giuntura mandibolare, dell'anca, del ginocchio
med. otrdelost, vnetje sklepa rigidità dell'articolazione, artrite
vet. skočni sklep garretto

2. congiuntura, collegamento

3. conclusione, chiusa:
priti do zmotnega sklepa giungere a conclusioni errate
dedukcijski, indukcijski sklep deduzione, induzione
filoz. logični sklep conclusione logica
filoz. sklep silogizma conclusione del sillogismo
lit. sklep (literarnega dela) conclusione
geogr. sklep doline fondovalle, sbocco della valle
žel. sklep vlaka coda del treno

4. decisione, risoluzione, deliberazione:
narediti trden sklep decidere fermamente
držati se svojega sklepa attenersi alle proprie decisioni
izglasovati, sprejeti sklep votare, varare, accogliere una decisione
čvrst sklep risoluzione ferma

5. jur. decreto, ordinanza;
končni sklep risoluzione definitiva
hist. sklep senata senatoconsulto

sklèp (odločitev) resolución f , decisión f ; (konec, zaključek) conclusión f , clausura f , cierre m , término m , fin m ; anat articulación f ; teh juntura f

kolenski sklep articulación de la rodilla
napačen sklep conclusión errónea
sklep računov cierre m (ozir. balance m ali saldo m) de finiquito m
sklep šole (pred počitnicami) clausura de las clases
sk sklepom večine por mayoría de votos
priti do sklepa (zaključka) llegar a una conclusión, (do odločitve) llegar a una resolución

skok¹ [ô] moški spol (-a …)

1. der Sprung, der Satz (fazni fizika Phasensprung, mačke Katzensprung, napačen Fehlsprung); lovstvo die Flucht; mesto: die Sprungstelle
figurativno skok čez plot der Seitensprung
v skoku sprungweise; sprunghaft, im Sprung, im Ansprung

2. (kratek izlet) der Abstecher; (kratek obisk) die Stippvisite
pripravljen na skok sprungbereit
priti na skok auf einen Sprung kommen

skòk saut moški spol , bond moški spol ; (noga divjadi, pasja) jambe ženski spol , pied moški spol , patte ženski spol

skok v daljavo (v višino, s palico) saut en longueur (en hauteur, à la perche)
smrtni skok saut de la mort, saut périlleux
skok s smučmi, smuški skok saut à (ali en) skis, saut au tremplin
je le (en) skok do tja il n'y a quelqu'un'un pas (d'ici)
priti le za en skok h komu ne faire qu'un saut (ali qu'un bond, qu'une bréve, courte apparition) chez quelqu'un, ne venir que pour un moment chez quelqu'un
tvegati skok v neznano faire le saut dans l'inconnu

skòk salto m

z enim skokom de un salto
v skokih, s skoki a saltos
skok na glavo v vodo salto de cabeza, zambullida f
skok nazaj salto hacia atrás
smrtni skok salto mortal
skok v daljavo (v višino, s palico) (šp) salto de longitud (de altura, de pértiga)
skok čez kozo (konja) salto del potro (del caballo)
je le (en) skok do tja está a dos pasos de aquí
doseči v enem skoku ganar de un salto
priti le za en skok h komu (fig) pasar sólo un momento por casa de alg
tvegati skok v neznano dar un salto en las tinieblas

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

skrájnost extremo m

iz skrajnosti v skrajnost de extremo a extremo
iti, priti do skrajnosti llegar al último extremo
iti (pasti) iz ene skrajnosti v drugo pasar de un extremo a otro
tirati stvari do skrajnosti extremar las cosas, llevar las cosas al extremo
skrajnosti se dotikajo (se privlačijo) los extremos se tocan

skrivnóst secreto m

globoka skrivnost misterio m, arcano m
javna skrivnost secreto m a voces
izbrbljati, odkriti skrivnost divulgar, revelar un secreto
odkriti, priti do skrivnosti averiguar (ali dar con) el secreto
uvesti koga v skrivnost poner a alg en el secreto
biti uveden v skrivnost estar en el secreto
obdržati skrivnost guardar el secreto
nimam skrivnosti pred teboj no tengo secretos para ti
izvabiti skrivnost iz koga sonsacar un secreto a alg

skúp skúpaj together; jointly, conjointly; collectively; in a body; (v družbi) in company with, accompanied by, in common with, united, associated; (vključno) including, inclusively, taken all in all; all told

vse skúp, skúpaj all together
vsega skúp, skúpaj totalling
skúp, skúpaj z together with, in union with
boriti se skúp, skúpaj z to make common cause with
priti skúp, skúpaj to meet
vse te knjige sem kupil skúp, skúpaj I have bought all these books at one go
te barve gredo dobro skúp, skúpaj these colours go well together (ali are well-matched)
kako gre to skupaj? how does it fit in?

skupaj

1. (skupno) zusammmen (tudi vsota), gemeinsam, miteinander

2. (družno) beisammen, zusammen, (drug ob drugem) nebeneinander, beieinander; z glagoli: beieinander … (čepeti [beieinanderhocken] beieinander hocken, ležati [beieinanderliegen] beieinander liegen, sedeti [beieinandersitzen] beieinander sitzen, stati [beieinanderstehen] beieinander stehen), zusammen-, beisammen- (biti [zusammensein] zusammen sein, [beisammensein] beisammen sein, ostati beisammenbleiben, zusammenbleiben, sedeti beisammensitzen, zusammensitzen, stati beisammenstehen)

3. (drug k drugemu) zueinander …, zusammen- (spadati [zueinandergehören] zueinander gehören, spadajoč zusammengehörig); pritrditi, privezati: aneinander … ([aneinanderbinden] aneinander binden, [aneinanderfesseln] aneinander fesseln, [aneinanderkleben] aneinander kleben); (drug z drugim) zueinander …, zusammen- (držati zusammenhalten, [zueinanderhalten] zueinander halten)

4. (zbrano) zusammen-, beieinander … (imeti zusammenhaben, [beieinanderhaben] beieinander haben); (ne vsaksebi/narazen) zusammen- (pisati zusammenschreiben, pustiti zusammenlassen); (na kup) zusammen- (dati zusammenschütten, zusammenrücken, zusammentun, zusammenlegen, držati zusammenhalten, gnati zusammentreiben, hoteti priti [zueinanderwollen] zueinander wollen, pasti zusammenklappen, zusammenfallen, zusammenbrechen, spraviti zusammenkriegen, zusammenbringen)

5.
pet/devet skupaj zu fünft/zu neunt

6.
vse skupaj insgesamt, alles in allem
vsi skupaj allesamt, allerseits, samt und sonders
skupaj z mitsamt, pravo kaznivo dejanje: in Tateinheit mit
|
Kdaj sva midva skupaj krave pasla? Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet?
figurativno nenehno tičati skupaj wie Kletten zusammenhängen

skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
biti, tičati skupaj stare assieme
delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
vsi skupaj tutti insieme
štirje skupaj in quattro
dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
pren. hoditi skupaj amoreggiare
pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
to mi ne gre skupaj non posso capirlo
pog. trčiti skupaj imbattersi
pog. pasti, zlesti skupaj svenire
pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate

skušnjav|a ženski spol (-e …) die Versuchung
biti v skušnjavi, da bi versucht sein zu
priti v skušnjavo in Versuchung geraten
spravljati v skušnjavo in Versuchung bringen

skušnjáva tentación f

spravljati v skušnjavo tentar
pasti v skušnjavo caer en la tentación
priti v skušnjavo resistir a la tentación
zapeljati v skušnjavo inducir en tentación

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

slab glas moški spol ein schlechter Ruf, der [Mißkredit] Misskredit, der Verruf
priti na slab glas in [Mißkredit] Misskredit geraten, in Verruf kommen/geraten
spraviti/spravljati na slab glas in Verruf bringen, in [Mißkredit] Misskredit bringen
na slabem glasu verrufen

sled¹ [é] ženski spol (-i …)

1. die Spur (koles Wagenspur, Reifenspur, krvi Blutspur, solza Tränenspur, vlečenega predmeta Schleifspur, vstopa/vstopna Einfahrt(s)spur, spusta Abfahrt(s)spur, svetla Lichtspur, zavorna Bremsspur, Radierspur, zvočna Tonspur); po kateri se sledi: die Fährte, lovstvo die Witterung, krvava: Scheißfährte
vroča sled heiße Spur
sled ptic das Geläufe
umetna sled lovstvo die Schleppe
spraviti/napeljati na sled auf die Spur bringen
priti na sled čemu auf (etwas) kommen, komu (jemandem) auf die Schliche kommen
zvabiti na napačno sled auf die falsche Fährte locken
biti na sledi čemu: (einer Sache) auf der Spur sein

2. pritiska, prijema, davljenja na koži ipd.: das Mal ( Würgemal)

3. (samo sled, kanček) eine Spur
dokaz sledi der Spurennachweis
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur

sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

na slédi on the track
brez slédú without a trace
sveža sléd a hot (ali burning) scent
stara sléd cold scent
slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
biti komu na slédi to be hot on someone's trail
biti na napačni slédi to be on a false scent
iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
iti s slédjo to run a scent
izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
izbrisati vse slédove to efface all traces
njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
priti komu na sléd to get on someone's track
priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
zopet odkriti sléd to recover the scent
speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent

sléd trace ženski spol , piste ženski spol ; (nog) empreinte ženski spol , foulée ženski spol , voie ženski spol ; (stare lepote, vojne) vestiges moški spol množine , traces ženski spol množine

brez sledu sans trace, sans laisser de traces
biti komu na sledi être sur la piste (ali sur la voie) de quelqu'un
niti sledu o čem pas la moindre trace de quelque chose, pas l'ombre de quelque chose
iti po sledi koga (figurativno) marcher sur (ali suivre) les traces de quelqu'un
odvrniti koga od sledi, speljati koga na napančo sled dépister quelqu'un, dérouter quelqu'un, donner le change à quelqu'un
priti komu na sled découvrir la piste (ali la trace) de quelqu'un, dépister quelqu'un

sléd (-í) f

1. traccia, orma, impronta:
iti po sledi seguire la traccia

2. ekst. traccia

3. pren. (zelo majhna količina) traccia, segno, velo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za ubežnikom se je izgubila vsaka sled del fuggitivo si è perduta ogni traccia
priti čemu na sled scoprire, smascherare qcs.
biti komu na sledi essere sulle tracce di qcn.