Franja

filtríren (-rna -o) adj. da filtro, filtrante:
filtrirni papir carta filtrante
filtrirna priprava apparecchiatura filtrante

fuel¹ [fjuəl] samostalnik
kurivo, netivo, gorivo

to add fuel to the flames (ali fire) prilivati olje v ogenj
fuel pump bencinska črpalka
compressed fuel briket
fuel oil kurilno olje
fuel gauge merilna priprava za gorivo

glasbilo samostalnik
(priprava za izvajanje glasbe) ▸ hangszerPovezane iztočnice: Orffovo glasbilo, akustično glasbilo, basovsko glasbilo, elektronsko glasbilo, ljudsko glasbilo, orkestrsko glasbilo, ritmično glasbilo, solistično glasbilo, spremljevalno glasbilo, tradicionalno glasbilo, zgodovinsko glasbilo

gradbeno zemljišče srednji spol der Bauplatz, die Bauparzelle; das Baugelände, der Baugrund; gradbena zeljišča množina (zazidljiva zemljišča) das Bauland, das Baugelände
komunalna priprava gradbenega zemljišča die Aufschließung, die Erschließung

hran|a ženski spol (-e …)

1. die Nahrung
živalstvo, zoologija iskanje hrane die Nahrungssuche
pomanjkanje hrane der Nahrungsmangel
potreba po hrani der Nahrungsbedarf
priprava hrane die Nahrungszubereitung
vir hrane die Nahrungsquelle
zaloga hrane der Nahrungsvorrat
medicina zastrupljenje s hrano die Nahrungsmittelvergiftung
iskati hrano auf Nahrungssuche gehen

2. die Kost
brezplačna hrana freie Kost, -kost
(dietna Schonkost, domača Hausmannskost, dopolnilna Beikost, kmečka Bauernkost, krepilna Aufbaukost, polnovredna Vollwertkost, Vollkost, presna Rohkost, suha Trockenkost)
hrana in stanovanje Kost und Logis
lahka/težka hrana leichte/schwere Kost

3. (jedi, obroki) das Essen, -essen (v menzi Kantinenessen, Werksessen)

4. živalska: das Futter, die Kost (za mačke Katzenfutter, za pse Hundefutter, Hundekost)
|
beljakovina iz hrane das Nahrungseiweiß
izdaja hrane die Essenausgabe
ostanki hrane Speisereste množina
medicina zavračanje hrane die Nahrungsverweigerung
biti na hrani pri in Kost sein (bei)
dvigalo za hrano der Speisenaufzug
figurativno topovska hrana das Kanonenfutter

jedilo samostalnik
(jed) ▸ étek, ételBlagoslovljena jedila postavijo na mizo za zajtrk na velikonočno nedeljo. ▸ A megáldott ételeket húsvétvasárnap teszik reggeliként az asztalra.

konklave samostalnik
1. v Rimskokatoliški cerkvi (zasedanje kardinalov) ▸ konklávéNovega papeža na prvi dan konklava niso izbrali. ▸ A konklávé első napján nem választották meg az új pápát.

2. v Rimskokatoliški cerkvi (prostor za zasedanje) ▸ konklávé
3. pogosto v političnem kontekstu (tajni sestanek) ▸ konklávé
Niti na konklavu zunanjih ministrov na mizi medvladne konference še ne bo vseh kompromisnih predlogov, ki naj bi odpravili razhajanja in celo nasprotja med udeleženkami pogajanj. ▸ Még a külügyminiszterek konklávéján sem lesz a kormányközi konferencia asztalán az összes kompromisszumos javaslat, amely a tárgyalás részvevői közötti nézeteltéréseket, sőt ellentmondásokat hivatott feloldani.
Zaradi krize v Ukrajini je zavezništvo pospešilo izbiranje novega generalnega sekretarja, ki je bil dokončno izbran na dopoldanskem "konklavu" veleposlanikov pri Natu. ▸ Az ukrajnai válság miatt a szövetség felgyorsította az új főtitkár választási folyamatát, akit végül a NATO-nagykövetek ma reggeli „konklávéján” választottak meg.

kot¹ [ó] moški spol (-a …)

1. (vogal) die Ecke; v hiši: die Ecke, Winkel
jedilni kot die [Eßecke] Essecke
Bogkov kot der Herrgottswinkel
v kotu in der Ecke

2. matematika der Winkel; -winkel (notranji Innenwinkel, odklonski Ablenkwinkel, trenja/torni Reibungswinkel, zunanji Außenwinkel)
simetrala kota matematika die Winkelhalbierende
ki ohranja kote winkeltreu
z mnogimi koti winkelig
z ostrim kotom schrägwinkelig
merjenje kotov die Winkelmessung
priprava za merjenje kotov das [Winkelmeßinstrument] Winkelmessinstrument

3.
naklonski kot (nagib) die Neigung
merilec naklonskega kota der Neigungsmesser; (padec) das Gefälle, v skalni steni: die Verschneidung

4.
zorni kot der Gesichtswinkel
mrtvi kot toter Winkel

kovičenj|e srednji spol (-a …) tehnika die Nietung, Vernietung, das Nieten; strojno: die Maschinennietung
priprava za kovičenje der Nietstempel
stroj za kovičenje die Nietmaschine
žica za hladno kovičenje der Kaltschlagdraht

krof samostalnik
(pecivo) ▸ fánkV času pusta vedno pečem krofe z marelično marmelado, saj nihče nima rad čokoladnih. ▸ Farsangra mindig lekváros fánkot sütök, mert senki sem szereti a csokoládésat.
Povezane iztočnice: pustni krof, trojanski krof

lāmina (lammina, skrč. tudi lāmna) -ae, f

1. vsaka široka in tanka ploščica (kovine, lesa, marmorja, roževine idr.), plošča, ploščica, pločevina, pleh, platíca, list(ič), nadel ali oplata, oplat(n)ica, deska, deščica, tablica, furnir: Vitr., Gell., Fr., Arn., Cypr., lammina fulva O. zlata ploščica, zlato, argenti lammina O. ali l. argentea Suet., statua … cum titulo lammae aëneae inscripto L., ferreae laminae T. železna pločevina, sectiles laminae Plin. oplatice, ossa etiam in laminas secari coepere Plin., lamna ali lamnae (sc. plumbi) Plin., apud nos (sc. cornua) in lamnas secta tralucent Plin., lamnae (sc. aceris) Plin. javorjeve plošče, coronarium (sc. aes) tenuatur in lamnas Plin., lamnas duci, specula fieri non nisi ex optimo (sc. argento) posse credimus Plin., pinus gracili dissolvere lamnā Val. Fl., pren.: si non ab initio tenuem nimium laminam duxerimus Q.

2. occ.
a) bronasta tabl(ic)a: cum lamina esset inventa et in eā scriptum: HONORIS Ci.
b) železna skoba (zapona, spojka, spenjalo): eaque (sc. tigna) laminis clavisque religant C.
c) nekovano zlato ali srebro, zlata ali srebrna šibika: laminae utriusque materiae (sc. auri et argenti) Sen. ph., inimice lamnae Crispe Salusti H. zlate ali srebrne šibike = denarja (iron.), argentum, quod neque in massa neque in lamina insit Icti.
d) železni (konjski) naprsnik: l. ferrea Cu.
e) razbeljena železna ali zlata plošč(ic)a kot mučilna priprava (za zločince, razsipneže, požeruhe; tudi sužnjem so vžigali sramotna znamenja na tistih telesnih udih, s katerimi so bili grešili): cum ignes ardentesque laminae ceterique cruciatus admovebantur Ci., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., candentibus etiam laminis ustus Val. Max.; enako tudi abs. lam(m)ina: Lucr., Sid. poet., v pl.: advorsum stimulos, laminas crucesque Pl., lamminas exstinxit Val. Max.
f) mečeva plošča, rezilo meča, meč: dissiluit lamina ali lamina dissiluit O.
g) platnica, list vreščave žage (pile): argutae lamina serrae V., crustae ipsā quā secantur laminā graciliores Sen. ph.

3. metaf. lam(i)nae aurium ušesne mečice, „uhlje“, „uhvice“, „podušci“: laminas aurium pertundere Arn., sub aurium lamnis, aurium laminae frigescunt Cael. — Soobl. lānna auris: Arn.

lepljenj|e [é] srednji spol (-a …) das Kleben, das Leimen, die Leimung; samo tehnika das Beleimen, die Klebearbeit
tehnika mokro lepljenje die [Naßklebung] Nassklebung
postopek lepljenja das Klebeverfahren
lepljenje plakatov die Plakatierung
površina za lepljenje die Klebefläche
priprava za lepljenje die Klebevorrichtung
trdnost lepljenja die Klebefestigkeit
porabiti pri lepljenju lepilo: verkleben

lobster [lɔ́bstə] samostalnik
zoologija jastog
arhaično, sleng angleški vojak (v rdeči uniformi)

lobster-pot priprava za lov na jastoge
red as a lobster rdeč ko kuhan rak
lobster thermidor jastogova jed z gobami in smetanovo omako

lustreur [-strœr] masculin loščilec, gladilec, brusač

-euse féminin loščilna ščet, priprava za loščenje, za poli(ti)ranje

mānsiō -ōnis, f (manēre)

1. ostajanje, postanek, zadrževanje, zamuda, pomuda (naspr. decessio, discessus, excessus): Ter., discessus Arpinum, mansio Formiis Ci. ep., et excessus e vitā et in vitā mansio Ci.

2. meton. prenoč(eval)išče, zatočišče, stan(išče), postaja(lišče) (= gr. σταϑμός) in ker so šteli dneve hoda po prenočiščih, tudi dan hoda: prima m. Suet., mansiones octo Plin., m. camelorum Plin.; poseb. mala mansio (kot jur. t.t.) „slabo zatočišče“, „slabo stanovanje“, mučilna priprava, nekakšna natezalnica: Icti.

marmelada samostalnik
(sadni namaz) ▸ lekvár

meriln|i (-a, -o) [Meß] Mess- (boben die [Meßtrommel] Messtrommel, element das [Meßelement] Messelement, instrument das [Meßinstrument] Messinstrument, kabel das [Meßkabel] Messkabel, kozarec das [Meßglas] Messglas, der [Meßbecher] Messbecher, krak der Messschenkel, locen der [Meßbügel] Messbügel, mostič die [Meßbrücke] Messbrücke, postopek das [Meßverfahren] Messverfahren, der [Meßprozeß] Messprozess, trak die [Meßleine] Messleine, das [Meßband] Messband, upor der [Meßwiderstand] Messwiderstand, cilinder der [Meßzylinder] Messzylinder, buča der [Meßkolben] Messkolben, celica die [Meßzelle] Messzelle, die [Meßkammer] Messkammer, letev die [Meßlatte] Messlatte, miza das [Meßpult] Messpult, napaka der [Meßfehler] Messfehler, pipeta [Meßpipette] Messpipette, posoda der [Meßbehälter] Messbehälter, priprava das [Meßwerkzeug] Messwerkzeug, sonda der [Meßkopf] Messkopf, die [Meßsonde] Messsonde, točka der [Meßpunkt] Messpunkt, ura die [Meßuhr] Messuhr, značka die [Meßmarke] Messmarke, mesto die [Meßstelle] Messstelle, der [Meßplatz] Messplatz, vod die Messleitung, tipalo der Messfühler, die Messdose, vreteno die [Meßspindel] Messspindel)

merjenj|e [é] srednji spol (-a …) die Messung, die Vermessung; der Test; das Vermessungswesen; časa: die Zeitnahme, die Zeitmessung; -messung, die -metrie, -test (višin Höhenmessung, naklonskega kota Neigungsmessung, izpušnih plinov Abgastest, lobanje Kraniometrie, kristalov Kristallometrie, Kristallmessung, globine Tiefenmessung, hitrosti Geschwindigkeitsmessung, imisije Immissionsmessung, količine padavin Niederschlagsmessung, kotov Winkelmessung, nihanj Schwingungsmessung, pretoka [Durchflußmessung] Durchflussmessung, temperature Fiebermessung, Temperaturmessung, zvoka Schallmessung, precizno Präzisionsmessung)
figurativno merjenje moči das Kräftemessen, der Kräftevergleich, die Machtprobe, die Kraftprobe
tehnika priprava za merjenje das [Meßgerät] Messgerät, der Messer, das [Meßinstrument] Messinstrument - ➞ → merilnik, merilni

microfilm [-film] masculin mikrofilm, mikrokopija

appareil masculin de lecture pour microfilms priprava za čitanje mikrofilmov

mĭliārius 3 (milium) k prosu spadajoč, prosen, starejše jaglíčen: herba Plin. prosu škodljiva rastl. „vretenčasti bar“: Plin.; subst.

1. miliāria -ae, f (sc. avis) vrtni strnad, prosenica, vŕtnik (Emberiza hortulana Linn.), s prosom se prehranjujoča ptica: Varr.

2. miliārium -iī, n „prosenjak“, prosasta visoka in ozka posoda,
a) (prvotno) za prestrezanje iztisnjenega olivnega soka: Ca.
b) (pozneje) kot priprava za segrevanje vode v kopelih: Sen. ph., Paul., Pall.
c) kot kuhinjska posoda: argenteum Ulp., Aug.