Franja

currus -ūs, m (currere)

1. voz: in currum inscendere Pl., conscendere currum Lucr., Cu. idr., escendere in currum Ci., naspr. descendere e curru Suet.; c. auratus Ci., biiugus Lucr., quadriiugus V., Plin. iun., arcuatus L., curru sublimis L. = curru eminens Cu., equi currusque V., currum agitare V. ali agere O., Cu., Proteus, magnum qui piscibus aequor et iuncto bipedum curru metitur equorum (= et iunctorum bipedum curru … equorum) V. z vozom, vpreženim v dvonoge konje, katerih telo se končuje v ribje, duabus admotis quadrigis in currus earum distentum inligat Mettium L., tu gravi curru quaties Olympum H. (o Jupitru), c. Solis H. idr. pesniki, c. atrorum equorum (sc. Plutonis) O.; pesn. pl. (o enem vozu): ut spolia, ut currus … conspexit V., equi rapiunt ad litora currus V., dum … currus Aurora diurnos (evocet) O. sončni voz, movet an gelidos Latonia currus Val. Fl., biiuges currus Ap. (o Venerinem vozu); sinekdoha vprega, zaprega = vprežni konji: neque audit currus habenas V., curru (gl. opombo) dat lora secundo V., infrenant alii currus V., exercentur equis domitantque in pulvere currus V.

2. occ.
a) dvokolesni bojni voz, dvokolesnik: ita collocare currus, ut … C., se in currus citissime recipere C., fertur equis curruque haeret resupinus inani V., suum currum in fugam vertere Cu., c. falcatus Cu. ali (pesn.) c. falcifer Lucr. ali c. ferreus Martis Cl. bojni voz s srpi ali kosami (ob straneh), quaedam nationes et curru proeliantur T.; pesn. pl. (o enem bojnem vozu): ausus Pelidae pretium sibi poscere currus V., iam galeam Pallas et aegida currusque et rabiem parat H.
b) dirkalni voz: c. quadrigarum Ci., ruunt effusi carcere currus V., insistere currui Plin. iun. (o dirkaču).
c) zmagoslavni voz: Vell., Lucan., Iuv., Stat. idr., virgo illa Vestalis Claudia, quae patrem complexa triumphantem ab inimico tribuno plebei de curru detraxi passa non est Ci., cum de foro in Capitolium currus flectere incipiunt (sc. qui triumphant) Ci., cum eris curru in Capitolium invectus Ci., invehi curru equis albis iuncto urbem L., ducere ali-quem ante currum L. = aliquem vinctum ante currum agere Sen. ph., io triumphe, tu moraris aureos currus … ? H., cuius (ianuae) inaurati celebrarunt limina currus Pr., prosequar et currus utroque ab litore ovantes Pr., currus quinque liberis onustus T., curru urbem ingredi ali Romam eo curru, quo Augustus olim triumphaverat, introire Suet., currum (sc. triumphantis) prosequentes Suet., praecedere alicuius currum Eutr.; met. zmagoslavje, triumf: Plin. (V, 5 [5], 36), cuius (Pauli) currum rex … Perses honestavit Ci., patientia cunctos haec superat currus Sil., digna res lauro, digna curru senatui visa est Fl.
č) kolo pri plugu, v pl. plužni voz, plužnice: stivaque, quae currus a tergo torqueat imos V.
d) plovilo, ladja: ipsa levi fecit volitantem flamine currum, pinea coniungens inflexae texta carinae Cat.

Opomba: Dat. sg. currū, sinkop. gen. pl. currūm: V.

custode [kustɔd] féminin, religion oltarna zavesa; steklent okrov za hostijo v monštranci; stransko naslanjalo pri vozu; zadnja stena v karoseriji avtomobila

cuvette [küvɛt] féminin lavor (za umivanje); skleda za vodo, posoda za izpiranje, torilo; školjka (pri vodovodu, umivalniku, klozetu); ohišje (kompasa); lijak pri strešnem žlebu; posodica z živim srebrom pri barometru; géologie kotanja, kotlina

cuvette pour vomissement (aéronautique) vrečka za bljuvanje
cuvette d'un roulement à billes kroglični ležaj
la ville est située au fond d'une cuvette mesto leži na dnu kotline

cvílimožek -žka m gumena igračka, lutka koja pri pritisku kmeči, zapišti

čȁpnica ž
1. pri izdelavi soda zadnja vstavljena doga, ki je lahko širša ali ožja od drugih
2. zaradi razsušitve pozneje vstavljena doga

čȁrak čȁrka m (t. čark, perz.)
1. kresalo pri puški kremenjači: pokvasiću im čarkove od pušaka da im ne bi mogle opaliti
2. rožič: puštati komu krv -om
3. zobato kolo
4. priprava za umetno namakanje

čȁslovac -ōvca m
1. obredna knjiga v pravosl. crkvi, v kateri so zbrane vse dnevne molitve, pri kat. brevir
2. nekdaj, začetnica, berilo za vaje v branju: ponovivši bekavicu Vuk počne učiti časlovac

čȁsnīk m
1. dostojanstvenik, funkcionar: odborki časnici; imati poznanstvo među opštinskim časnicima
2. starešina pri poroki
3. častnik, oficir
4. uradnik, uslužbenec

čàtiti -īm
1. zastar. brati
2. ekspr. brati molitev pri cerkvenera obredu (pravosl.)

čȅkalo s (t. čekmek)
1. klepetec v mlinu: samo čekalo čekeće
2. ropotulja za sporočanje svaril ipd.
3. mlevni mehanizem v kavnem mlinčku, mlevec
4. ročica pri turškem kavnem mlinčku

čengìjati -ām
I. plesati v kavarni, pred gledalci
II. čengijati se zvijati se pri hoji

četvérnica ž lanac kojim se zapregne prvi par volova pri oranju s četvoropregom

čìh interj. podražava zvuk pri kihanju, kijanju

číra čára interj. pri čaranju, kazuje želju, zapovijest (-vest) da bi se željeno dogodilo: čira čara, že ga ni več

čmòk interj. podražava potmuli zvuk pri padu ili pri udarcu, bup, pljus: čmok, je zletel v močvirje

čòf interj. podražava potmuli zvuk pri padu ili pri udarcu, pljus: požene se in čof v vodo; čof mu je primazal klofuto

čohàdār -ára m garderober pri visokih turških dostojanstvenikih

čȍra ž dial.
1. dekletce pri dvanajstih letih
2. strašilo, s katerim strašijo otroke
3. gl. džora

črtomírstvo s osobine, sudbina Prešernova junaka Črtomira u Krstu pri Savici

ćȅrt m, mn. ćȅrtovi (t. kertik)
1. utor, vsek na gredi, brunu
2. kot, ki nastane pri križnem stiku brun na zatrepu brunaric