Franja

venture² [vénčə] prehodni glagol
upati si, drzniti se; odločiti se (on za)
drzniti se napraviti; izraziti, dovoliti si; tvegati, riskirati, staviti na kocko; (redko) zanesti se na, prepustiti slučaju; špekulirati
neprehodni glagol
upati si, prevzeti riziko

to venture one's life tvegati (svoje) življenje
to venture away upati si oditi (se oddaljiti, se umakniti) (from od)
to venture on the travel upati si na potovanje
I venture to say that... upam si reči, da...
may I venture to ask you? vas smem vprašati?
to venture a fortune at the tables tvegati (celo) imetje pri igranju
nothing venture, nothing have kdor nič ne tvega, nič nima
never venture to oppose him nikoli si ne dovolite, da bi mu ugovarjali

vesêlje joie ženski spol , plaisir moški spol , amusement moški spol , divertissement moški spol ; (do česa) goût moški spol

od veselja de joie
z (največjim) veseljem avec (le plus grand) plaisir
kakšno veselje! quelle joie!, quel bonheur!
veselje do branja envie ženski spol
de lire
veselje za potovanje envie de voyager, passion des voyages
veselje do življenja joie de vivre
veselje imeti s čim trouver du plaisir à quelque chose, aimer quelque chose
napraviti komu veselje faire plaisir à quelqu'un
biti ves iz sebe od veselja être transporté de joie, ne plus se sentir de joie
pokvariti komu veselje gâter la joie de quelqu'un
pripraviti komu veliko veselje donner beaucoup de joie à quelqu'un
veliko veselja (vam želim)! bon amusement (ali divertissement)!, bonne distraction!, amusez-vous bien!, je vous en souhaite!

vesólje, vesóljstvo univers moški spol , cosmos moški spol , espace moški spol cosmique, espaces extra-terrestres (ali interstellaires, sidéraux, interplanétaires)

plovba po vesolju navigation ženski spol interplanétaire, astronautique ženski spol
potovanje po vesolju, polet v vesolje vol moški spol spatial

vesólje, vesóljstvo cosmos m ; universo m ; orbe m

polet v vesolje vuelo m espacial
potovanje po vesulju viaje m astronáutico

vesóljski space(-)

vesóljska ladja spacecraft, spaceship
član posadke vesóljske ladje spaceman, spacewoman
vesóljski polet space flight
vesóljsko potovanje space travel
vesóljska postaja space station
vesóljska obleka space suit
vesóljska raketa space rocket
vesóljski prostor interstellar space
pristajališče ali vzletišče za vesóljske ladje spaceport
vesóljski potnik space traveller

Vietnam samostalnik
(država) ▸ VietnamSopomenke: Socialistična republika Vietnam

viséti (-ím) imperf.

1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
slika visi na steni il quadro pende dalla parete
visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

3. ekst. viseti na rifinire, limare:
viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

4. pren. viseti med pendere tra:
bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

6. pren. viseti na essere legato a:
kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

7. pren. essere incerto:
vreme visi il tempo è incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. figura visi è in pericolo una figura
pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego

vizualizacijski pridevnik
1. (o miselnem oblikovanju podob; predstavljanju) ▸ vizualizációsSkozi sanje in vizualizacijske vaje sem se naučil obvladovati stres. ▸ Álmok és vizualizációs gyakorlatok segítségével megtanultam kezelni a stresszt.

2. (o vizualnem prikazu, upodobitvi) ▸ vizualizációs, megjelenítésiUporabniki bodo lahko potovanje načrtovali prek aplikacije, tridimenzionalnega vizualizacijskega orodja. ▸ A felhasználók egy alkalmazáson, egy háromdimenziós vizualizációs eszközön keresztül tervezhetik meg az utazásukat.
Pri naravoslovju je veliko eksperimentalnega dela, uporabe modelov in različnih vizualizacijskih pripomočkov. ▸ A természettudományban sok a kísérleti munka, a modellek és a különböző vizualizációs eszközök használata.

vlák (železnica) tren m

vlak rib banco m de pesca
vlak kobilic enjambre m de langostas
z vlakom en tren
delavski (direktni, bolniški, dodatni ali dopolnilni, posebni, tovorni) vlak tren obrero (directo, hospital, suplementario, especial, de mercancías)
brzi (ekspresni, motorni, električni, oklopni) vlak tren rápido (expreso, automotor, eléctrico, blindado)
mešani vlak tren mixto, tren botijo, tren ómnibus
osebni vlak tren de viajeros, tren ordinario
potniški vlak (3. razreda) tren correo (de tercera)
vlak igračka tren (de) juguete
vlak ima zamudo el tren tiene (ali llega con) retraso
sestaviti vlak formar un tren
ranžirati vlake formar trenes
zamuditi vlak perder el tren
ujeti vlak coger el tren
peljati se z vlakom tomar el tren
vlak prihaja (odhaja) ob treh el tren llega (parte) a las tres
vlak se je iztiril el tren se ha descarrilado
potovanje (potovati z vlakom) viaje m (viajar) en tren
sprevodnik na vlaku conductor m del tren

vodník guide; leader; conductor; (za tujce, turistični) guide, (arhaično) cicerone, pl ciceroni; (knjiga) guidebook

gorski vodník Alpine guide
naj ti bom vodník v tej zadevi let me be your guide in this matter
skupinsko potovanje z vodníkom conducted tour

voluptārius 3, adv. -ē (voluptās)

I. act.

1. v zabavo (razveseljevanje, užitek, slast) služeč, razveseljevalen, razveseljujoč, zabaven, prijeten, nasladen: res, locus Pl., loca S., possessiones Ci. le za zabavo, casus illi … voluptarius Ci. ga je spravljal v dobro voljo, mu je bil v veselje, peregrinatio voluptaria Sen. ph. zabavno potovanje.

2. zabave (užitka, slasti, naslade) se tičoč: disputatio Ci. o telesni slasti ali zoper njo. —

II. pass.

1. predan telesni slasti, predan telesnim strastem, vdan telesnemu uživanju, vdan čutnosti (čutnim užitkom, čutni nasladi, čutnemu uživanju), nasladoljuben, nasladen, čuten, poltén, poželjiv, pohoten: homines Pl., homo Ci. nasladnik, razkošnež, uživač; subst. voluptariī -ōrum, m nasladniki, razkošneži, uživači; poseb. (enako tudi v sg.) o epikurejcih: Pl., Ci.

2. dovzeten za telesno slast, dovzeten za naslajanje (za čutne užitke): gustatus est sensus ex omnibus maxime voluptarius Ci.

vozóvnica billet moški spol , ticket moški spol

brezplačna vozovnica (železn.) carte ženski spol de circulation gratuite
letalska (ladijska, železniška) vozovnica billet d'avion (de bateau, de train ali de chemin de fer)
enosmerna vozovnica billet d'aller
povratna vozovnica billet (d')aller et retour
vozovnica za krožno potovanje billet circulaire
vozovnica za avtobus (za metro) ticket d'autobus (de métro)
kupiti vozovnico za (Pariz) prendre un billet pour (Paris)

vrem|e [ê] srednji spol (-éna …) das Wetter (aprilsko Aprilwetter, deževno Regenwetter, jesensko Herbstwetter, ostudno Sauwetter, pasje Hundewetter, poletno Sommerwetter, pomladno Frühlingswetter, primerno za kopanje Badewetter, za letenje Flugwetter, za potovanje Reisewetter, za pristajanje Landewetter), die Witterung; (vremensko stanje) die Wetterlage; (vremenski procesi) das Wettergeschehen
lepo vreme gutes Wetter, schönes Wetter
slabo vreme schlechtes Wetter, Schlechtwetter
bog vrema der Wettergott
fronta slabega vrema die Schlechtwetterfront
izboljšanje vrema die Wetterverbesserung
obdobje lepega vrema die Schönwetterperiode
obdobje slabega vrema die Schlechtwetterperiode
območje lepega vrema die Schönwetterlage
območje slabega vrema das Wetterloch, das Schlechtwettergebiet
poslabšanje vrema die Wetterverschlechterung
preobrat vrema der Wetterumschwung
sprememba vrema die Wetteränderung
ob vsakem vremu bei jedem Wetter
polet/let v slabem vremu der Schlechtwetterflug
čaranje za vreme der Wetterzauber
če bo vreme slabo bei Schlechtwetter
ki se spozna na vreme wetterkundig
ki vpliva na vreme wetterwirksam
občutljiv za vreme wetterfühlig, wetterempfindlich
občutljivost za vreme medicina die Wetterfühligkeit
vplivati na vreme wetterwirksam sein

wearing [wɛ́əriŋ] pridevnik
oblačilen; namenjen za nošenje

wearing apparel obleka, oblačila; utrudljiv, naporen
a wearing journey naporno potovanje

wedding [wédiŋ] samostalnik
poroka, ženitovanje, svatovanje, svatba

golden (silver, diamond) wedding zlata (srebrna, diamantna) poroka
penny wedding zgodovina svatba, na kateri gostje dajo denarne prispevke
wedding breakfast poročno kosilo, gostija
wedding ceremony poročna ceremonija
wedding cake poročni kolač
wedding card pismena objava o poroki
wedding day poročni dan
wedding dress poročna obleka
wedding finger prstanec
wedding party svatovanje; na poroko povabljeni gostje
wedding present poročno darilo
wedding ring poročni prstan
wedding tour, wedding trip poročno potovanje
village wedding vaška svatba

whistle-stop [wíslstɔp]

1. samostalnik
železnica postajališče, majhna postaja; mestece
politika kratek osebni nastop (političnega kandidata)

2. pridevnik
politika volilen

whistle-stop speech volilni govor na manjši postaji
whistle-stop tour volilno potovanje (večinoma s posebnim vlakom od mesteca do mesteca)

za⁴ koga, kaj:

1. za namen, namenjeno: für (za otroke für Kinder, za višjo plačo für höhere Löhne, za umetnika für den Künstler); zdravilo: für, gegen (za revmo für/gegen Rheuma); voliti: für, podpisati namesto: für; z namenom: zu (za potovanje zu einer Reise); -halber (za vajo übungshalber, za večjo varnost sicherheitshalber)
s sestavljenko: služba za … der -dienst (opozarjanje Warndienst)

2. bojevati se, prositi, biti zaskrbljen ipd.: um

3. cena: für (za 20000 mark für 20000 Mark), mera: um (za 5 cm um 5 cm), für (za tri tedne für drei Wochen), zu, von (sodček za 10 litrov ein [Faß] Fass zu/von zehn Litern), auf (za daljšo dobo auf eine längere Zeitspanne)

4. voščiti, podariti: zu (zum Geburtstag, zu Weihnachten)

5. v zameno: gegen

6.
učiti se za peka/čevljarja/… Bäcker/Schuster/… lernen
biti za direktorja ipd.: als (Direktor) fungieren
|
za boga! In Gottes Namen!
za boga svetega Mannomann!

zdrúžen (-a -o) adj.

1. unito, riunito; consociato:
ekon. združena podjetja aziende consociate
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Združene države (Amerike) Stati Uniti (d'America)
združen v zvezi federato

2. biti združen z, s essere legato a, comportare:
potovanje je združeno z velikimi izdatki il viaggio comporta forti spese

zrák (-a) m

1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
onesnaženi zrak aria inquinata
klimatizirani zrak aria condizionata
komprimirani zrak aria compressa
gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
voj. napad iz zraka attacco aereo
pogled iz zraka veduta aerea
iti na zrak uscire all'aperto
igrati se na zraku giocare all'aria aperta
na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

2. pren. (nič, ničevost) vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
iti v zrak esplodere
pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
trditve visijo v zraku tesi campate in aria
residualni zrak aria residua
med. zrak v lobanji pneumoencefalo
meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria

žel|eti [é] (-im)

1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
če/kot želite wie Sie wünschen
kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)