Franja

āvocō -āre -āvī -ātum

1. odpoklicati, odz(i)vati: populum ab armis L., milites a signis Traian. ap. Plin. iun., parte tribunorum exercitusque ad Volscum avocatā bellum L., pubem Albanam in arcem avocare L.; drž.pr.: a magistratu ali magistratui contionem (comitiatum) avocare Messala ap. Gell. kakemu oblastniku odpoklicati nameravani narodni zbor, t.j. preprečiti mu nameravani narodni zbor tako, da se ljudstvo privabi v kak drug zbor.

2. pren.
a) odvesti (odvajati): arma Q. prestreči, aquam alicuius cuniculo vel fossā Ulp. (Dig.) = drugam speljati.
b) od česa odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati), odvabiti (odvabljati), umakniti (umikati), odtujiti (odtujevati): senectus avocata a rebus gerendis Ci., quos iam aetas a proeliis avocabat Ci., ne metus quidem a foedissimis factis potest (te) avocare? Ci. niti strah te ne more odvrniti, ne quo externo terrore avocarentur animi ab sanandis domesticis malis L., avocari ab spe capiendae... urbis L. dati se odvrniti, avocare ab industria ad desidiam Ci., animos multitudinis ad Antiochum L. (odvrniti in) na Antiohovo stran potegniti, animum ad externa Sen. ph.
c) pozornost odvrniti (odvračati), in to α) moteč = koga ali kaj (za)motiti: nulla res nos avocabit Sen. ph., magis mihi vox avocare videtur quam crepitus Sen. ph., quae (negotia) simul et avocant animum et comminuunt Plin. iun. β) razveseljujoč = (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati), zabavati, kratkočasiti: animum L., ab iis, quae avocant, abductus Plin. iun., avocare luctum lusibus Sen. ph., canem cibo Plin. (u)tešiti, aliquem anilibus fabulis ali festivitate fabulae Ap., se passerculis Arn., illic avocare Vulg. tam se razveseljuj, raduj.
č) (= revocare) nazaj zahtevati: possessionem Icti., non potest avocari ei res Icti.; pren.: factum alicuius avocare Icti. preklicati.

avril [avril] masculin april

au mois d'avril v (mesecu) aprilu
poisson masculin d'avril aprilska šala
donner, faire un poisson d'avril à quelqu'un koga potegniti za l. april

avtomatično prislov
1. (vnaprej določeno) ▸ automatikusanZamenjava oblasti ne bi avtomatično pomenila tudi bistveno drugačne politike. ▸ A hatalmon lévők leváltása önmagában még nem jelenti, hogy lényegében változik meg a politika.

2. (samodejno) ▸ automatikusanStres je temeljni biološki proces, ki ga avtomatično sprožijo naši možgani. ▸ A stressz az agyunk által automatikusan beindított biológiai folyamat.

3. (nezavedno; refleksno) ▸ automatikusan, önkéntelenülNekatera opravila, kot je na primer vožnja avtomobila v mestnem prometu, naši možgani opravljajo povsem avtomatično. ▸ Egyes feladatokat, mint például az autóvezetést a városi forgalomban, az agyunk teljesen automatikusan végzi.

Bär, der, (-en, -en) Tierkunde medved, Schmetterling: medvedek; Technik (Hammerbär) nabijalo, nabijač, (Rammbär) zabijač; Technik Metallurgie nasedlina; Astronomie Großer Bär Veliki voz; Kleiner Bär Mali voz; jemandem einen Bären aufbinden potegniti (koga) za nos

better³ [bétə] prislov
bolje, primerneje

to be better bolje se počutiti
to be better off biti v boljšem položaju, biti premožnejši
I had better start bolje bi bilo, če bi že začel
you had better not bolje ne!, tega vam ne svetujem
I know better ne boste me ukanili, ne dam se potegniti za nos
ameriško, pogovorno you'd better believe it lahko mi verjameš
so much the better, all the better tem bolje
to get better okrevati
I like it none the better for it zato mi ni nič ljubši
he always knows better nič si ne da dopovedati
I thought better of it bolje sem si premislil

blat|o srednji spol (-a …)

1. v vodah, čistilnih napravah: der Schlamm (diatomejsko Diatomeenschlamm, gnijoče Faulschlamm, obogateno Belebtschlamm, iz čistilnih naprav Klärschlamm)
zdravilno blato der Heilschlamm, der Fango (obloga z zdravilnim blatom die Fangopackung, kopel v zdravilnem blatu das Schlammbad)
izločati blato schlammen
nanašati blato anschlämmen
odstranjevati blato entschlammen
odstranjevanje blata die Entschlammung
lovilnik/filter za blato der Schlammfang

2. (iztrebki) der Kot, medicina der Stuhl, der Stuhlgang
črno blato der Blutstuhl
izločati blato Stuhlgang haben, koten
bljuvanje blata das Kotbrechen
preiskava blata die Stuhluntersuchung
zadrževanje blata die Stuhlverhaltung

3. figurativno (umazanija) der Dreck, der Kot
obmetavanje z blatom figurativno die Schlammschlacht
|
zapeljati voz v blato den Karren in den Dreck fahren
potegniti voz iz blata den Karren aus dem Dreck ziehen
potegniti iz blata aus der Gosse auflesen

blato samostalnik
1. (o zemlji) ▸ sárVse skupaj je bilo gradbišče, zato je bilo obilo blata. ▸ Az egész területen építkezés folyt, ezért volt rengeteg sár.
Že dneve in dneve je deževalo in ceste so se spreminjale v blato. ▸ Már napok óta zuhogott az eső, és az utak sártengerré váltak.
Povezane iztočnice: zdravilno blato, aktivno blato, dehidrirano blato, hiša iz blata, koliba iz blata, koča iz blata

2. (iztrebek) ▸ bélsár, székletBolnika vedno vprašamo, ali pri odvajanju blata čuti bolečine. ▸ A beteget mindig megkérdezzük, hogy vannak-e fájdalmai székelés közben.Pogosto izločanje tekočega blata je najpogostejši znak, da gre za drisko. ▸ Folyós széklet ürítése a hasmenés leggyakoribb jele.
3. izraža negativen odnos (o negativni situaciji ali stanju) ▸ mocsár, slamasztikaSrbija s predsedniškimi volitvami tone v politično blato. ▸ Szerbia az elnökválasztás során egyre mélyebbre süllyed a politikai mocsárba.
Velika pričakovanja delavske blaginje so se sfižila in potonila v blatu birokracije in prikrite korupcije. ▸ A dolgozók jólétével kapcsolatos nagy várakozások füstbe mentek és elsüllyedtek a bürokrácia és a rejtett korrupcióba mocsarában.
Nemško notranjepolitično prizorišče se čedalje bolj pogreza v blato afer. ▸ A német belpolitikai színtér egyre mélyebbre süllyed a botrányok mocsarában.
Kak odličen odvetnik bi ga morda le lahko potegnil iz blata. ▸ Egy ügyes ügyvéd talán csak ki tudná húzni a slamasztikából.

4. (o sramotenju) ▸ sárNjun zakon je bil sila razburljiv, a se je končal s polomom in obmetavanjem z blatom. ▸ A házasságuk rendkívül izgalmas volt, mégis totális csőddel és sárdobálással végződött.
Zakone bodo interpretirali sebi v prid, samo da bodo čim bolj sprali blato s svojih imen. ▸ A törvényeket a saját érdekeik szerint fogják értelmezni annak érdekében, hogy minél tisztábbra mossák nevüket.

bláto mud; (tudi figurativno); dirt; mire; filth; (rečno, jezersko) slime

človeško bláto excrement, excreta
oškropljen od bláta spattered with mud
obmetavati z blátom koga figurativno to throw (ali to fling) mud at someone
potegniti, povleči v bláto figurativno to drag through the mud
tičati v blátu to stick in the mud
(po)vleči iz bláta to pull out of the mud (ali mire)

bláto lodo m , fango m

cestno blato barro m
člaveško blato exeremento m
izvleči, potegniti iz blata koga sacar a alg del atolladero
obtičati v blatu atascarse (ali atollarse) en el barro
očistiti od blata quitar el barro, desenlodar
oškropiti z blatom salpicar de bazro (ali de lodo)
vleči po blatu (fig) arrastrar por el fango, enfangar
zabresti v blato enfangarse

brazd|a ženski spol (-e …) die Furche, za plugom: die Pflugfurche, (razor) die Ackerfurche; pomorstvo za plovili: das Kielwasser; kožna: die Hautleiste; die Rinne; (žlebič) die Rille, množina brazde die Rillung
brazd med ritnicama die Gesäßkerbe
(ris) der Zug; (žlebiček, utor) die Riefe; rastlinstvo, botanika die Narbe
po brazdah furchenweise
potegniti brazdo eine Furche ziehen

brȉtva ž
1. žepni nož zaklepček: rezati zalogaje hleba malom -om po seljačkom običaju
2. britev: brijati -om; obrijati koga bez -e ogoljufati, prevarati koga, potegniti; klanjati se kao britva globoko se priklanjati

cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

cara de acelga bled obraz
cara adelante naprej
cara de aleluya žareč obraz
cara atrás nazaj
cara de cartón, de corcho naguban obraz
cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
cara de perro jezen, srdit, hud obraz
cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
cara de rallo kozáv obraz
cara al sol proti soncu
cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
cara de viernes mršav, žalosten obraz
cara de vinagre kisel obraz
cara a cara iz lica v lice, vpričo
a cara descubierta javno, pred vsem svetom
con buena cara prijazno, veselo
de cara nasproti
de cara al este proti vzhodu
en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
dar la cara jamčiti za; upirati se
no dar la cara skriti se, potuhniti se
dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
dar en cara a uno komu kaj očitati
dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
guardar la cara skriti se
hacer cara upirati se
huir la cara bežati pred kom
lavar la cara a uno prilizovati se komu
no mirar la cara a uno biti skregan s kom
poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
saltar a la cara koga nahruliti
tener cara de corcho nesramen biti
nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
no volver la cara atrás ne obupati
no me volvió cara niti pogledal me ni
por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu

carré, e [kare] adjectif kvadraten, kvadratne oblike; štirioglat, štirikoten; oglat; figuré jasen, razločen, odločen

mètre masculin carré kvadratni meter
carré des épaules širokopleč, krepak
réponse féminin carrée jasen, odločen odgovor
chaussures féminin pluriel à bout carré čevlji z oglatimi konicami
homme masculin carré odkrit, odločen človek
mot masculin carré magični kvadrat (uganka)
partie féminin carrée družba dveh parov
tête féminin carrée človek zdrave pameti
extraire, tirer une racine carrée potegniti kvadratni koren

cause [koz] féminin vzrok, razlog, povod; zadeva, stvar; pravda, proces

à cause de, pour cause de zaradi
à cause que (vieilli) ker
état masculin de cause dejansko stanje
en désespoir de cause kot zadnje sredstvo
en tout état de cause na vsak način, vsekakor
et pour cause! iz dobrega razloga, in ne brez vzroka, in jasno (je) zakaj!
pour cause de santé iz zdravstvenih razlogov
(à) petite cause grands effets majhni vzroki, veliki učinki (velike posledice)
avocat masculin sans causes odvetnik brez klientele
la bonne cause dobra, pravična stvar
cause célèbre senzacionalen proces
cause de divorce razlog za razvezo
cause embrouillée zapletena, težavna stvar
cause finale cilj
cause de pourvoi razlog za pritožbo
avoir gain de cause, cause gagnée doseči ugodno rešitev, zmagati
donner gain de cause, cause gagnée prav dati
être (la) cause de quelque chose biti vzrok za kaj, povzročiti kaj
(familier) je ne suis pas cause si ... jaz nisem vzrok, nisem kriv, če ...
être en cause (juridique) biti stranka v pravdi; biti v debati
n'être pas en cause, être hors de cause ne biti prizadet, ne biti udeležen, ne prihajati v poštev
la cause est entendue stvar je (sedaj) jasna (za odločitev)
faire cause commune avec quelqu'un zvezati se s kom, imeti iste cilje, delati za isto stvar
mettre en cause pritegniti v proces
mettre hors de cause izključiti
obtenir gain de cause dobiti svojo pravico
parler en connaissance de cause govoriti kot dober poznavalec stvari
plaider une cause voditi proces (kot zagovornik)
plaider la cause de quelqu'un koga v zaščito vzeti, braniti
prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, braniti njegove interese
remettre en cause quelque chose dvomiti, sumiti o čem

cerōtto m

1. obliž:
cerotto adesivo lepilni obliž

2. pren. sitnež, nadležnež; bolehnež

3. pren. skrpucalo:
vendere un cerotto pren. potegniti koga

chin² [čin] neprehodni glagol
ameriško, sleng (about) klepetati

to chin o.s. up potegniti se kvišku (z rokami)

cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)

1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.

2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.

3. pren.
a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.

Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap.

claustrer [klostre] verbe transitif zapreti (v samostan); osamiti, držati v zaprtosti

se claustrer nazaj se potegniti, umakniti se, zapreti se

clavar na-, pri-biti, zabiti; pritrditi; vdelati (dragulje), zabosti; ameriška španščina prevarati, oslepariti

clavar la vista en algn. srepo koga gledati, strmeti v koga
clavarse motiti se; Am na led iti, dati se potegniti za nos
clavarse una spina (una astilla) zadreti si trn (trščico)

coba ženski spol šaljiva laž, nedolžna prevara; laskanje

dar (la) coba a alg. zelo se komu laskati; koga za nos potegniti; nadlegovati