Franja

pouce [pus] masculin palec (prst, mera), cola

et le pouce (familier) in še več
pas un pouce de terrain, de terre tudi ped zemlje ne
donner le coup de pouce à quelque chose dovršiti kaj
donner un coup de pouce à quelqu'un pomagati komu k uspehu
se lécher les pouces de oblizovati se po
lire au pouce (typographie) brati prvo korekturo
manger sur le pouce stojé, na hitro jesti
mettre les pouces (figuré) priznati svoj poraz, odnehati
se mordre les pouces (figuré) lasé si puliti
ne pas reculer, avancer, céder d'un pouce ostati nepremičen
serrer les pouces à quelqu'un priviti z vijakom, zmečkati komu palce; figuré prisiliti koga
sucer son pouce (figuré) sesati si palec
se tourner les pouces vrteti palce (od dolgega časa), presti dolgčas
pouce! zapik! (klic otrok za znak, da se začasno umaknejo iz igre)
pouce cassé! konec zapika! igra se zopet začne!
lire du pouce prelistati, preleteti

pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
pousser des cris kričati, vpiti
pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
pousser au large oddaljiti se od brega
pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
pousser des racines pognati korenine
pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
pousser des recherches poglobiti raziskovanje
pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
pousser des soupirs vzdihovati

poussière [pusjɛr] féminin prah; figuré pepel, posmrtni ostanki; beda, stiska; velika množina

poussière de charbon premogovni prah
poussière fécondante, des fleurs pelod
500 francs et des poussières (familier) 500 frankov in (še) nekaj več
nuage masculin de poussière oblak prahu
faire de la poussière (figuré) dvigniti prah
mordre la poussière (familier) pasti po vsej svoji dolžini; ne uspeti, doživeti neuspeh; biti premagan
tirer quelqu'un de la poussière (figuré) potegniti, (po)vleči koga iz blata, pomagati mu v stiski
tomber en poussière razpasti v prah, biti zelo star

pozàimati -ām (-mljēm)
I.
1. posojati
2. sposojati si
II. pozaimati se s kim vzajemno si pomagati pri poljskih delih

prae-clārus 3 (prae in clārus)

1. zelo svetel, presvetel, zelo bleščeč, zelo jasen, prejasen: lux, sol Lucr., iaspis Iuv.; occ. (pre)lep, (pre)krasen: arma Cu., facies S., vultus Lucr., res H. lepo imetje, situs (sc. urbis) ex omni aditu praeclarus ad adspectum Ci., cum tam praeclaram urbem cepisset, hanc pulchritudinem delere noluit Ci.; subst.
a) praeclāra -ōrum, n dragocenosti, dragotine, dragotinje: is quem iste et audierat multa se cum praeclara habere et suspicabatur Ci.
b) praeclārum -ī, n (sc. dictum) krasen izrek: praeclarum igitur illud Platonis Ci.

2. metaf.
a) imeniten, znamenit: et ea quae eximia plerisque et praeclara videntur parva ducere Ci., praeclarum dicendi genus Ci.
b) zelo znan, (pre)slaven, sloveč: pugna Ci., patientia famis Ci., stirps deorum V.; occ. razvpit, zloglasen, razslut, slaboglasen: qui nunc sceleribus suis ferox atque praeclarus est S.; iron.: praeclarum nescio quid adepti sunt Ci.
c) sijajen, izboren, izvrsten, odličen, zelo dober: Plin. idr., indoles Ci., praeclarissimum facinus N., praeclarum hoc quoque Thrasybuli N. slavno dejanje, slavni podvig; z abl.: gens bello praeclara V.; z in z abl.: multi in philosophiā praeclari Ci.; z gen.: eloquentiae praeclarus T. sloveč v govorništvu = sloveč govornik; praeclarum est z ACI zelo častno je: Ci. ep. — Adv. praeclārē

1. prav (zelo) jasno, (zelo) razločno: agere, explicare, intellegere Ci.

2. sijajno, krasno, izbrano, izborno, izvrstno, odlično: gerere negotium, meminisse, dicere Ci., pugna in tabulis picta praeclare Ci., facere Ci. =
a) dobro storiti (delati) komu, pomagati: Plin.
b) kaj izvrstnega storiti (napraviti): simulacrum praeclare factum ex marmore Ci., p. facta N. preslavna dela, se nihil nisi praeclarissime fecisse Ci. le preslavna dela.

prae-ferō -ferre -tulī -lātum (prae in ferre)

1. naprej, spredaj, pred kom ali čim nesti (nositi): faces praetoribus Ci., manus cautas O. previdno držati pred seboj, dextrā ardentem facem Ci., vexilla praeferri iubet T., alicui funale praeferre L. epit.; metaf.: lumen menti meae praetulistis Ci., adulescentulo facem ad libidinem praeferre Ci. mladeniču svetiti k pohoti = zapeljevati mladeniča v pohoto, vitam suam ut legem civibus praeferre Ci. pokazati, osvetliti, postaviti, titulum officii sceleri praeferre Cu. prikrivati zločin pod krinko (pretvezo) službe.

2. metaf.
a) kazati, pokaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati), razkaz(ov)ati, razode(va)ti, razkri(va)ti, izraziti (izražati), izdati, (jasno) povedati, očit(ov)ati, izprič(ev)ati: Mart. idr., avaritiam Ci., amorem O., modestiam T., vultu metum Cu., vultus tuus malum praefert Cu. razodeva, modestiam praeferre (hliniti) et lasciviā uti T.; s predik. acc.: aviam Octaviam T. moči pokazati na Oktavijo kot babico; occ. javno (glasno, na glas) izreči (izrekati), izjaviti (izjavljati), navesti (navajati): apud consulem causam atque excusationem Sis. fr., iudicium L., haec eius diei praefertur opinio, ut se utrique superiores discessisse existimarent C. mnenje (prepričanje) o uspehu tega dne se kaže v tem, da … ; z ACI: vero ego profiteor istā ratione ac praefero (glasno povem) me nemini omnium de eloquentia concessurum Ap.
b) više (bolj) ceniti, prednost da(ja)ti, prednost prisoditi (prisojati) čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj, preferirati: Plin. idr., otium labori S., aliquem sibi Ci., invidit praelato honori V., Romanorum quam Gallorum imperia C. raje imeti, ljubše biti komu kaj, se praeferre alicui C. ali praeferri alicui aliquā re C. nadkriliti (nadkriljevati), preseči (presegati, presezati) koga (v čem), prekositi (prekašati) koga v čem, odlikovati se pred kom (v čem); praeferre z inf. = raje (hoteti): Col., Auct. b Alx., alter ludere praefert H. raje se igra.
c) prej prinesti (prinašati), prej storiti, narediti (delati): opem Stat. prej pomoči (pomagati).
d) prej določiti (določati), preusvojiti (preusvajati) si, (po)hiteti s čim: diem triumphi L., diem Icti.
e) mimo nesti (nositi), med.-pass. mimo (hod)iti, mimo švigniti (švigati), mimo (po)hiteti, mimo dr(v)eti (dreviti), mimo jezditi, naprej (po)hiteti: cohortes hostes praelatos adorti sunt L., praeter castra fugā praelati L., castra (mimo tabora) praelati L., quā (sc. funus) praeferebatur Plin., praelatus equo T. mimo odjezdivši.

prae-iuvō -āre -iūvī (prae in iuvāre) prej podpreti (podpirati), prej pomoči (pomagati): et credebatur affectam eius fidem praeiuvisse (po novejših izdajah parce iuvisse) T. pomagati pojemajočemu kreditu = preprečiti izgubo kredita zaradi zapadlosti.

prebol|eti [é] (-im) medicina überstehen; figurativno (pretrpeti) durchmachen, (prestati) fertig werden mit, izgubo: hinwegkommen/hinwegsein über, verschmerzen
pomagati prebolti komu (jemanden) hinwegtrösten über

premaga|ti¹ (-m) premagovati v boju: besiegen, siegen über, schlagen; šport v tekmi: schlagen; (ugnati) unterkriegen; jezo: niederkämpfen; jezo, čustva, ovire: überwinden, hinauskommen über
pomagati premagati izgubo: hinwegbringen über
premagati oviro eine Hürde nehmen

prestar posoditi, napósodo dati; služiti, rabiti

prestar atención (a) paziti (na), biti pazljiv, upoštevati
prestar ayuda pomagati
prestar buena acogida honorirati (menico)
prestar buenos oficios, prestar buenos servicios dobro rabiti, s pridom se uporabljati
prestar juramento priseči, položiti prisego
prestar oídos poslušati
prestar (el) oído pazljivo poslušati, prisluškovati, uho nastaviti
prestar salud (pop) kipeti od zdravja
prestar servicio dobro služiti; uslugo napraviti; službo nastopiti, nameščen biti
prestar sobre prenda posoditi proti zastavi (pologu)
prestar trabajo personal tlako delati
prestarse ponuditi se, vdati se, prilagoditi se
no me presto a ello v to se ne spuščam

prestare

A) v. tr. (pres. prēsto)

1. posoditi, posojati:
prestare a interesse posojati na obresti
prestare a usura posojati na oderuške obresti

2. dajati, ponuditi:
prestare aiuto, assistenza priskočiti na pomoč, pomagati
prestare attenzione (a) prisluhniti (komu)
prestare a qcn. le cure del caso komu nuditi (zdravstveno) pomoč, koga primerno zdraviti
prestare fede verjeti, zaupati
prestare giuramento svečano priseči
prestare man forte pren. pomagati
prestare omaggio pokloniti se, izkazati spoštovanje
prestare la propria opera a qcn. delati za koga
PREGOVORI: chi presta perde l'amico e il denaro preg. kdor posoja, je ob prijatelja in ob denar

B) ➞ prestarsi v. rifl. (pres. mi prēsto)

1. ponuditi, ponujati se

2.
prestare (a) biti primeren (za)

prêter [prɛte] verbe transitif posoditi, dati na posodo; ponuditi, da(ja)ti; pripisovati; verbe intransitif popustiti, razširiti se, raztegniti se; da(ja)ti povod; biti pripraven (à za)

se prêter biti primeren, pripraven (à za); popustiti, vdati se (à v); prilagoditi se; soglašati (à z); trpeti ali prenašati (à quelque chose kaj); podvreči se; raztegniti se (blago, usnje)
se prêter à un arrangement soglašati s poravnavo, privoliti v poravnavo
prêter assistance, secours, son appui, son concours à quelqu'un pomagati komu
prêter (son) attention à quelque chose paziti na kaj
prêter le collet à quelqu'un upirati se komu
prêter à controverse izzvati ugovor
prêter à la critique dati povod za kritiko
prêter à équivoque biti dvoumen
prêter son flanc à quelqu'un pokazati komu svojo slabo stran
prêter le flanc à la critique dati povod kritiki
prêter sur gage posoditi proti zastavi
prêter de l'importance à quelque chose prisoditi; pripisovati čemu važnost
prêter à intérêts posoditi proti obrestim
tu me prêtes des intentions que je n'ai pas pripisuješ mi namere, ki jih nimam
prêter la main, l'épaule à quelqu'un pomagati komu
prêter l'oreille à quelqu'un poslušati koga
prêter à la petite semaine, à usure posoditi proti oderuškim obrestim
se prêter à la plaisanterie razumeti šalo
prêter à rire biti smešen, izzvati smeh
sa naîveté prête à rire njegova naivnost je (že) smešna
prêter serment priseči, položiti prisego
ce sujet se prête bien à un film ta snov je zelo primerna za film
prêter des visées pripisovati namene
prêter sa voix peti (o umetniku pevcu)
la grande chanteuse a bien voulu prêter sa voix dans cette soirée au profit des anciens combattants velika pevka je rada sodelovala na tej večerni prireditvi v korist bivših bojevnikov
prêter sa voix à quelqu'un govoriti za koga

prezapóslen overworked

prezapóslen je, da bi utegnil pomagati he is too busy to find time to help

pri (krajevno) (au)près de, à côté de, chez, à, avec, sur, dans ; (časovno) par, à, en

pri Parizu près de Paris
pri nas chez nous
pri frizerju (peku, zdravniku) chez le coiffeur (le boulanger, le médecin)
pri igri en jouant, au jeu
pri moji časti! sur mon honneur!
pri najboljši volji avec la meilleure volonté du monde
pri ognju auprès du feu
pri prvi priložnosti à la première occasion
pri belem dnevu en plein jour
pri priči sur-le-champ, tout de suite
pri vsem tem (kljub vsemu) malgré tout cela
pri tem vremenu par (ali avec) ce temps-là
pri sončnem vzhodu au lever du soleil
pri 10 stopinjah par 10 degrés
voda vre pri 100° l'eau bout à 100°
biti pri delu être au travail
biti pri denarju être en fonds
biti pri kraju être sur la fin
biti pri zdravi pameti être dans son bon sens
imeti pri roki avoir sous la main
nimam denarja pri sebi je n'ai pas d'argent sur moi
pomagati komu pri delu aider quelqu'un dans son travail
pusti me pri miru! laisse-moi tranquille!, familiarno fiche-moi la paix!

pripravljen (-a, -o)

1. bereit (na auf), na izpit, dokumentacija ipd.: vorbereitet (na auf, za für) (dobro wohlvorbereitet); -bereit (za obratovanje betriebsbereit, za obratovanje/delovanje/ukrepanje einsatzbereit, dienstbereit, za pogajanja verhandlungsbereit, na kompromise [kompromißbereit] kompromissbereit, na obrambo wehrbereit, na odhod reisebereit, abmarschbereit, na parjenje živalstvo, zoologija paarungsbereit, na skok šport sprungbereit, na smrt todbereit, na vojno kriegsbereit, na žrtve opferbereit, za boj kampfbereit, gefechtsbereit, za koncesije konzessionsbereit, hilfsbereit, tvegati risikobereit, za odhod abfahrtbereit, abfahrbereit, za diskusijo diskussionsbereit, za pogovor/pogovore gesprächsbereit, za pohod marschbereit, za polet flugbereit, za sporazumevanje verständigungsbereit, za strel [schußbereit] schussbereit, feuerbereit, za šivanje nadelfertig, za start šport startbereit, za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit)

2. (gotov) fertig; hrana: löffelfertig, zelenjava ipd. za kuhanje: küchenfertig, kochfertig, hitro: das Schnellgericht, Fertiggericht; -fertig (za uporabo gebrauchsfertig, za jadranje segelfertig, za akcijo einsatzfertig, za litje gießfertig, za montažo montagefertig, za obratovanje betriebsfertig, za oddajo na pošti postfertig, za odhod reisefertig, za odpremo/odpošiljanje versandfertig, za pečenje bratfertig, za stavljenje satzfertig, za tisk druckfertig, za uporabo streichfertig, za vgraditev/montažo einbaufertig)

3. -klar (na start šport, letalstvo startklar, za bitko pomorstvo gefechtsklar, za plovbo pomorstvo seeklar, za polet letalstvo flugklar, za plovbo/vzlet/akcijo einsatzklar)

4. v primerni obliki: -fähig (za tisk druckfähig, za obratovanje betriebsfähig, za uporabo einsatzfähig)

5. (zrel) -reif (za odločanje entscheidungsreif, za gradnjo baureif, za tisk druckreif, za vgraditev einbaureif)

6. (primeren) -gerecht (za računalniško obdelavo computergerecht)

7. (voljan, duševno pripravljen) willig, -willig (na zdravljenje zasvojenosti entziehungswillig, plačati zahlungswillig, pomagati hilfswillig), -freudig (za tveganja risikofreudig)
|
biti pripravljenen bereit sein, vorbereitet sein, bereitstehen, sich bereit halten, za boj: unter Waffen stehen, in Bereitschaft sein, na kaj slabega: [gefaßt] gefasst sein auf (na vse aufs Letzte [gefaßt] gefasst sein), na odhod: auf dem Sprung sitzen, in den Startlöchern sitzen
imeti pripravljenno bereithalten, in Bereitschaft haben, bereit haben, na zalogi: vorrätig halten, parat haben
Pozor, pripravljeni, zdaj! Achtung, fertig, los!

pripravljenost¹ ženski spol (-i …)

1. die Bereitschaft (za službo/usluge Dienstbereitschaft za kompromise [Kompromißbereitschaft] Kompromissbereitschaft, na konflikt, spopad Konfliktbereitschaft, za pogajanja Verhandlungsbereitschaft, za tveganje Risikobereitschaft, na žrtve Opferbereitschaft, pomagati Hilfsbereitschaft, za komuniciranje Kommunikationsbereitschaft, za pogovor Gesprächsbereitschaft, Diskussionsbereitschaft, za učenje Lernbereitschaft, za vlaganja Investitionsbereitschaft, za vožnjo Fahrbereitschaft), (odločenost za) die Willigkeit (za varčevanje Sparwilligkeit), Bereitwilligkeit, (veselje do) die Freude, -freude (za eksperimentiranje Experimentierfreude)
pripravljenost na žrtve die Opferbereitschaft, der Opfermut
figurativno izraziti svojo pripravljenost sich bereit erklären (zu)

puissamment [pɥisamɑ̃] adverbe mogočno, silno, močnó

aider quelqu'un puissamment močnó komu pomagati

put^*2 [put]

1. prehodni glagol
položiti, postaviti, dati kam, vtakniti (in one's pocket v žep; in prison v ječo)
spraviti (koga v posteljo, v neprijeten položaj, v red, v tek); izpostaviti, podvreči čemu (to put to death usmrtiti koga)
posaditi (into, under s čim; the land was put under potatoes)
poslati, dati, siliti, naganjati (to v, k; to put to school poslati v šolo, to put to trade dati koga v uk, to put the horse to the fence nagnati konja v skok čez ograjo)
napeljati, zvabiti (on, to k)
napisati (to put one's signature to a document)
prestaviti, prevesti (into French v francoščino)
izraziti, formulirati (I cannot put it into words ne znam tega z besedami izraziti; how shall I put it kako naj to formuliram?)
oceniti, preceniti (at; I put his income at £ 1000 a year po mojem zasluži 1000 funtov na leto)
uporabiti (to; to put s.th. to a good use dobro kaj uporabiti)
zastaviti, postaviti (vprašanje, predlog I put it to you apeliram na vas, obračam se na vas)
staviti (on denar na kaj)
vložiti, investirati (into v)
naložiti (npr. davek, to put a tax on obdavčiti kaj)
naprtiti, pripisati komu kaj (on; they put the blame on him krivdo valijo na njega)
šport metati, vreči (kroglo); poriniti (bodalo), streljati (in, into)

2. neprehodni glagol
podati se, napotiti se, iti, hiteti (for kam; to put to land podati se na kopno; to put to sea odpluti; to put for home napotiti se domov)
navtika jadrati, krmariti, pluti
ameriško izlivati se (into v)

to put s.o. above s.o. else postaviti koga pred drugega
to put one's brain to it koncentrirati se na kaj, lotiti se česa
to put a bullet through ustreliti, preluknjati koga
to put in black and white, to put in writing napisati
to be put to it biti prisiljen
to be hard put to it biti v zagati, v škripcih, biti prisiljen k čemu
to put the cow to the bull pripeljati kravo k biku
put the case that recimo, da
to put the cart before the horse nesmiselno ravnati
to put o.s. in (under) the care of s.o. postaviti se pod zaščito koga
to put out of action onesposobiti
to put s.o. out of countenance spraviti koga iz ravnotežja
to put down the drain vreči v vodo, neumno zapraviti
to put all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to put an end (ali stop, period) to napraviti konec s čim, končati
to put the good face on it mirno kaj prenesti
to put one's foot in it narediti napako, osramotiti se, blamirati se
to put in force uveljaviti
to put s.o. on his feet spraviti koga na noge
to put the finger on pokazati s prstom na, identificirati koga (kaj)
to put s.o. on guard opozoriti koga na previdnost
to put one's hands to lotiti se; pomagati
to put into the hands of s.o. prepustiti komu, dati komu v roke
to put out of one's head izbiti si iz glave, pozabiti
to put a horse to vpreči konja
to put s.o. in a hole spraviti koga v neugodon položaj
to put the hand to the plough prijeti za delo
to put one's hands in one's pocket globoko seči v žep
to put it to s.o. apelirati na koga, dati komu na voljo
to put a knife into zabosti
sleng to put the lid on presegati vse meje, biti višek česa
to put money on staviti na kaj
to put the money to a good use pametno porabiti denar
to put a matter right izgladiti (zadevo)
to put it mildly milo rečeno
to put in mind spomniti koga
to put s.o.'s nose out of joint spodriniti koga
to put in order urediti
to put s.o. on his oath zapriseči koga
to put in practice izvajati
to put o.s. in s.o.'s place vživeti se v položaj koga drugega
to put on paper napisati
not to put it past one pripisati komu kaj slabega
to put to ransom zahtevati odkupnino za
to put s.o. right popraviti koga
to put in shape spraviti v dobro kondicijo, oblikovati
to put one's shoulder to the wheel potruditi se
to put a spoke in s.o.'s wheel metati komu polena pod noge
to put to the sword prebosti z mečem
to stay put ostati na mestu
figurativno to put teeth into zagristi se v kaj
to put s.o. through it dajati koga na sito in rešeto
to put in use uporabiti
to put a veto on it uporabiti veto
to put into words izraziti z besedami, točno opisati
to put s.o. in the wrong postaviti koga na laž, dokazati, da nima prav
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti
sleng to put s.o. wise odpreti komu oči
sleng to put the wind up s.o. prestrašiti koga, dati mu vetra
well put dobro povedano
to put the weight metati kroglo
to put everything wrong narediti vse narobe

quite moški spol ovira, zapreka; parada (pri mečevanju); odbitje, odvrnitev; odskok

estar al quite (ali a los quites) biti pripravljen pomagati
eso no tiene quite temu ni pomoči
acudir al quite prihiteti

rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
se rattraper à ujeti se, uloviti se za
se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
rattraper une maille pobrati zanko
rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati