Franja

Zadetki iskanja

  • mlád jeune

    od mladih let, od mladega dès le jeune âge, dès l'enfance
    mladi dan le jour naisant, le petit jour
    mlada leta jeunesse ženski spol
    mlado in staro jeunes et vieux, tout le monde
    mlada luna nouvelle lune
    mladi par jeunes (ali nouveaux) mariés
    mladi grah petits pois
    mlado vino vin jeune (ali nouveau)
    mlada zelenjava légumes frais
    moj mlajši brat mon frére cadet
    eno leto je mlajši kot jaz il a un an de moins que moi, il est d'un an plus jeune que moi
    izgleda mlajša, kot je elle paraît (ali fait) plus jeune qu'elle n'est, elle ne paraît (ali fait) pas son âge
    najmlajši v družini le plus jeune de la famille, le benjamin
  • mnogokrátnik matematika multiple moški spol

    najmanjši skupni mnogokratnik le plus petit commun multiple (de plusieurs nombres)
  • môči pouvoir, être capable (ali en état, à même, en mesure) de faire quelque chose

    ne moči koga ne pas pouvoir souffrir (ali supporter) quelqu'un, familiarno ne pas pouvoir sentir (ali encaisser) quelqu'un, avoir quelqu'un dans le nez
    ne morem drugače je ne peux pas faire autrement
    ne morem nič zato je n'y puis rien, ce n'est pas ma faute
    ne morem več je n'en puis (ali peux) plus
    tega vam ne morem (ne bi mogel) povedati je ne peux (pourrais, saurais) pas vous le dire
    napravim, kar največ morem, kolikor le morem je fais de mon mieux
    storil bom, kar bom mogel je ferai ce qui est en mon pouvoir
  • móda mode ženski spol

    moška (ženska) moda mode masculine (féminine)
    sedanja, trenutna moda la mode actuelle (ali du jour)
    najnovejša, zadnja moda le dernier cri, la dernière mode
    iz mode passé de mode, démodé
    biti iz mode n'être plus de (ali à la) mode, être passé de mode (ali démodé)
    v modi biti être à la mode, être en vogue (ali de mode)
    držati se mode suivre la mode
    oblačiti se po modi se mettre à la mode
    prinesti v modo mettre à la mode (ali en vogue), lancer
    priti iz mode passer de mode
    muhavosti mode les caprices moški spol množine de la mode
  • mogóč possible ; (izvedljiv) faisable, praticable

    če (je) mogoče si possible, si faire se peut
    je mogoče, da il est possible que, il se peut que (+ subjunktiv)
    kolikor mogoče autant que possible
    kolikor mogoče hitro le plus vite possible, aussi vite que possible
    kolikor mogoče kmalu, takoj ko mogoče le plus tôt possible, aussitôt que possible
    ni mogoče! pas possible!, par exemple!, allons donc!, familiarno non, sans blague!
    storil bom, kar bo (je) mogoče je ferai (tout) mon possible
  • moi [mwa] pronom jaz; mene; (za velelnikom) mi, me; masculin, invariable jaz; egoizem, egotizem

    notre vrai moi naš pravi jaz
    à cause de moi zaradi mene
    à part moi razen mene
    de vous à moi med nama
    chez moi pri meni (doma)
    quant à moi kar se mene tiče
    selon, d'après moi po mojem (mnenju)
    à moi! na pomoč!
    je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
    c'est à moi to je moje, to pripada meni; jaz sem na vrsti
    ni moi non plus jaz tudi ne
    un ami à moi neki moj prijatelj
    moi-même jaz sam
    c'est comme moi tako kot pri meni (z menoj), sem v istem položaju
    après moi le déluge za menoj (po moji smrti) naj pride, kar hoče!
  • moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

    le moins najmanj
    à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
    à moins de za manj kot
    à moins de, que razen če; če ne
    au moins, pour le moins najmanj
    dans, en moins de (časovno) v manj kot
    d'autant moins toliko manj
    de moins en moins vedno, vse manj
    du moins vsaj
    en moins de rien v hipu
    midi moins le quart tričetrt na dvanajst
    moins que rien absolutno nič
    ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
    non moins prav tako
    pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
    plus ou moins več ali manj
    qui plus, qui moins eden več, drugi manj
    il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
    il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
    tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
    il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
    (figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
    il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
    un roman des moins connus eden manj znanih romanov
    restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
    il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!
  • mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

    I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

    2. metaf.
    a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
    b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države.

    II. meton.

    1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

    2. raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

    3. trajanje gibanja
    a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
    b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

    4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • monēdula (monērula: Pl. ) -ae, f (morda iz monēta in ēdula „denarcežerka“) kavka: Pl., O., Plin., preg.: non plus aurum alieni quam monedulae committere Ci.; kot ljubkovalna beseda: kavkica: Pl.

    Opomba: Obl. monerula pri Pl. je vulg. ali narečna.
  • mort [mɔr] féminin smrt; smrten primer; konec (tudi figuré); smrtna bolečina; figuré prenehanje, propad, uničenje; kal smrti

    à mort smrtno, do smrti
    à la vie et à la mort za življenje in smrt, za vedno
    mort accidentelle smrt zaradi nesreče
    mort de l'âme, éternelle (religion) večno pogubljenje
    mort apparente navidezna smrt
    mort civile izguba državljanskih (častnih) pravic
    mort aux rats strup za podgane (tudi figuré)
    mort volontaire prostovoljna smrt, samomor
    arrêt masculin, sentence féminin de mort smrtna obsodba
    fatigué à mort do smrti, na smrt utrujen
    guerre féminin à mort vojna do skrajnosti, do uničenja
    lit masculin de mort smrtna postelja
    mise féminin à mort usmrtitev
    pâle comme la mort, plus pâle que la mort bled kot smrt, mrtvaško bled
    peine féminin de mort smrtna kazen
    question féminin de vie ou de mort vprašanje življenja ali smrti
    silence masculin de mort mrtvaška tišina
    avoir la mort dans l'âme biti do smrti potrt
    condamner à mort obsoditi na smrt
    être (malade) à la mort umirati
    être à la mort, à l'article de la mort biti v zadnjih zdihljajih
    être entre la vie et la mort viseti med življenjem in smrtjo
    mettre à mort usmrtiti, umoriti
    mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
    périr de mort violente umreti nasilne smrti
    souffrir mille morts prestajati peklenske muke
    voir la mort de près gledati smrti v obraz
    vouloir mal de mort à quelqu'un želeti komu vse najhujše
    en vouloir à mort à quelqu'un želeti komu smrt
    il n'y a pas eu mort d'homme nobene smrtne žrtve ni bilo
    à mort! smrt (mu)!
    mort au tyran! smrt tiranu!
  • mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

    mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
    mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
    bois masculin mort suhljad
    angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
    chair féminin morte divje meso
    eau féminin morte stoječa voda
    Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
    feuille féminin morte suh list
    ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
    langue féminin morte mrtev jezik
    la mer Morte Mrtvo morje
    médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
    messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
    monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
    nature féminin morte tihožitje (umetnost)
    point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
    temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
    tête féminin de mort mrtvaška glava
    ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
    l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
    être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
    être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
    faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
    rester lettre morte ostati brez učinka
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
    morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več
  • mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

    un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
    à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
    à demi-mot na namig; namigovaje
    au bas mot najmanj
    au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
    en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
    en d'autres mots z drugimi besedami
    en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
    sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
    mot à mot, mot pour mot dobesedno
    (bon) mot dovtip, domislica, šala
    le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
    demi-mot masculin namig
    espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
    (fin) mot poanta, skrivni pomen
    grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
    gros mot psovka, kletvica
    feu masculin de mots besedna igra
    mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
    mots pluriel croisés križanka
    mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
    mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
    mot fin pametna duhovita beseda
    mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
    mot pour rire dovtip, šala
    mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
    mot à double sens, entente dvoumna beseda
    mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
    mot trouvé dobra misel, ideja
    avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
    avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
    avoir des mots (s)pričkati se
    compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
    dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
    ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
    se donner le mot domeniti se vnaprej
    n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
    ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
    pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
    fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
    ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
    manger ses mots govoriti nerazločno
    passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
    prendre au mot prijeti za besedo
    traîner ses mots počasi govoriti
    trancher le mot čisto odkrito reči
    se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
    qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja
  • mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

    mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
    mouche des chevaux konjski obad
    mouche commune navadna muha
    mouche éphémère muha enodnevnica
    mouche à miel čebela
    mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
    mouche volante črne pega pred očmi
    fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
    poids masculin mouche (sport) mušja teža
    pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
    on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
    être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
    faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
    faire mouche zadeti v črno
    il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
    faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
    gober des mouches lenariti
    être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
    mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
    prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
    j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
    quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
    on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže
  • munition [münisjɔ̃] féminin (večinoma pluriel) strelivo, municija

    munition explosive, incendiaire eksplozivno, zažigalno strelivo
    pain masculin de munition komis, vojaški kruh
    ravitaillement masculin en munitions oskrbovanje s strelivom
    (humour) munitions de bouches živež, hrana
    n'avoir plus de munition (familier) biti brez denarja, biti »suh«
  • nad au-dessus de, par-dessus, sur, en amont de, contre

    nad morsko gladino au-dessus du niveau de la mer
    biti star nad petdeset let avoir (dé)passé cinquante ans (ali la cinquantaine), avoir plus de cinquante ans
    prtljaga nad deset kil les bagages excédant (ali dépassant) dix kilos, les bagages pesant plus de (ali d'un poids supérieur à) dix kg
    iti nad Turke marcher contre les Turcs
    jeziti se nad kom être fâché contre quelqu'un
    zgražati se nad se scandaliser de
  • nadáljnji ultérieur, additionnel

    brez nadaljnjega sans façon, sans plus, sûrement, sans autre forme de procès
    do nadaljnjega jusqu'à nouvel ordre, jusqu'à plus ample informé, provisoirement
    za nadaljnje informacije se obrniti na pour plus de (ali plus amples) renseignements s'adresser à
  • nadúra fam hora f extra; hora f extraordinaria (de trabajo)

    delati, opravljati nadure trabajar horas extraordinarias
    dodatek za nadure plus m por horas extraordinarias
  • nàj…

    (predpona) najlepši le plus beau
    največji le plus grand
  • naknáden ultérieur, postérieur; supplémentaire, additionnel

    naknadno plus tard, après coup, ultérieurement, postérieurement