Franja

liable [láiəbl] pridevnik
ekonomija, pravno odgovoren (for za)
ki ima nalogo, dolžan, zavezan (to, for)
nagnjen, podvržen (to k)
(z nedoločnikom) predisponiran

to be liable for odgovarjati za, biti porok za
liable for military service ki mora služiti vojsko
liable to prosecution kazniv
liable to taxation ki mora plačati davke
liable to fits of temper ki se hitro razburi
liable to catch cold ki se hitro prehladi
difficulties are liable to occur treba je računati na težave
everybody is liable to make mistakes vsak se lahko zmoti

libérer [-re] verbe transitif osvoboditi; oprostiti; odpustiti (iz vojaške službe); commerce razbremeniti; liberalizirati

libérer de la captivité odpustiti iz ujetništva
libérer quelqu'un d'une responsabilité oprostiti koga odgovornosti
se libérer osvoboditi se, sprostiti se (energija); poravnati dolg
se libérer de ses dettes plačati svoje dolgove

lokal moški spol (-a …) das Lokal, (trgovina) der Laden; -lokal (za sladokusce Schlemmerlokal, Feinschmeckerlokal, z vrtom Gartenlokal)
lastnik lokala der Ladenbesitzer
najemnina za lokal die Ladenmiete
plačati rundo za vse goste v lokalu eine Lokalrunde bezahlen

Lokalrunde, die, eine Lokalrunde bezahlen plačati pijačo za vse goste v lokalu

loss [lɔs] samostalnik
izguba, izgubljanje; škoda, neuspeh, potrata

ekonomija at a loss z izgubo (delati, prodajati)
to be at a loss biti v zadregi, ne vedeti kako
to be at a loss for words ne najti besed
to cut a loss zmanjšati izgubo
dead loss popolna izguba
to stand the loss plačati izgubo (zavarovalnica)
ameriško to throw s.o. for a loss potlačiti, pobiti koga

luce

A) f

1. fiz. luč, svetloba

2. svetloba:
alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
venire alla luce pren. roditi se
venire in luce pren. pokazati se
far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
alla luce del sole javno

3. svetloba, svetlobni vir:
luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi

4. avto luči:
luci di posizione pozicijske luči

5. luč, svetlobni signal:
luce verde, rossa zelena, rdeča luč
luce intermittente utripajoča luč

6. ekst. elektrika:
pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko

7. arhit. razpon

8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)

B) agg. invar. astr.
anno luce svetlobno leto

marchander [-šɑ̃de] verbe transitif barantati (quelque chose za kaj), pogajati se za ceno (quelque chose česa)

marchander un vase ancien barantati za staro vazo
payer sans marchander plačati brez barantanja
ne pas marchander les éloges à quelqu'un biti radodaren s pohvalami za koga

meníca bill (of exchange); draft

dolgoročna meníca long-dated bill, long paper
kratkoročna meníca short-dated bill, short paper
dolg na meníco bill debt
nekrita meníca uncovered bill
zapadla meníca matured bill
pred rokom plačana meníca anticipated bill of exchange
ponareditev (ponareditelj) meníce forgery (forger) of a bill
ponarediti meníco to forge (ali to counterfeit) a bill
izstaviti meníco to draw a bill
podaljšati meníco to renew a bill
podpisati meníco to sign a bill
plačati meníco to honour (ali to answer, to take up) a bill
sprejeti, akceptirati meníco to accept a bill
neplačane meníce bills pl of abeyance

meníca lettre ženski spol de change, effet moški spol (de commerce), traite ženski spol , billet moški spol à ordre

dolgoročna (kratkoročna) menica effet à longue (courte) échéance
dospelost, zapadlost menice échéance ženski spol d'un billet (ali d'une traite)
menica na pokaz lettre de change (ali effet) à vue
izstaviti menico émettre une lettre de change, tirer une traite sur quelqu'un
plačati menico honorer un effet (ali une lettre de change)

meníca letra f de cambio

menica na imetnika (na pokaz) letra f al portador (a la vista)
dolgoročna (kratkoročna) menica letra a largo (corto) plazo
izstaviti menico girar (ali librar) una letra (na koga contra alg)
mestna (vzvratna) menica letra sobre la plaza (de resaca)
zapadla, dospela menica letra vencida
zapadlost, dospelost menice vencimiento m de la letra
akceptirati (plačati, vnovčiti, prolongirati, blokirati, protestirati) menico aceptar (abonar, cobrar, prorrogar, bloquear, protestar) una letra

mercēs¹ -ēdis, f (merx)

1. plača, plačilo, mezda, dnina, nagrada, cena: O., Suet., Aug., operae Ci., diurna H. dnina, conducere aliquem mercede Ci., N., mercedem solvere Iuv., manuum mercede inopiam tolerare S. z zaslužkom svojih rok, melius habent mercede delinquere quam gratis recte facere S. fr.; metaf.: non aliā bibam mercede H. pod nobenim pogojem, virtus non aliam mercedem laborum desiderat Ci., sine mercede Ph. zastonj; preg.: unā mercede duas res assequi Ci. z enim mahom dvoje doseči, „dve muhi ubiti na en mah“; pogosto v slabem pomenu plačilo (za kak užitek), grešen (umazan) denar: proditionis T., Cu., lingua astricta mercede Ci., pretio atque mercede minuisti maiestatem rei publicae Ci., magna mercede pacisci cum aliquo L., priusquam infanda merces perficeretur L. zla (strahotna) kupnina; poseb. vojaška plača, vojaška mezda: Germanos mercede arcessere C. Germane najeti za mezdnike, vzeti za najemniške vojake. milites mercede conducere L. mezdnike najeti, pedites mercede conducti Cu. pešci mezdniki, mercede militare L., Cu. služiti kot mezdnik, biti najemniški vojak, mercede militare apud aliquem L. pri kom, komu.

2. occ. učiteljska plača, nagrada, učnina, honorar: duplices mercedes exigere ab iis Q., non umquam de mercedibus pacisci Suet., pueros grandi mercede docere Aus., qui te tantā mercede quantam iam proferam nihil sapere doceat Ci., merces rhetori est data Ci.

3. metaf. (evfem.)
a) plačilo = kazen: temeritatis, spreti numinis L.
b) cena, za katero si mora kdo „kupiti pamet“ = škoda, okvara: hac mercede suorum coëant V. za to ceno = svojcem v škodo, nesrečo, istuc non sine magnā mercede contingit Ci. tisto mora človek drago plačati.

4. dohodki od hiš, zemljišč, denarja idr., najemnina, stanarina, zakupnina, obresti: praediorum, insularum Ci., mercedes habitationum annuas conditoribus donare C. najemnino, publicanos tertiā mercedum parte relevare Suet. 1/3 zakupnine, quinas hic capiti (iz glavnice) mercedes exsecat H. odira peterne obresti (= 5% na mesec); evfem.: magnā res tuas mercede colui Sen. ph. plačal sem veliko zakupnino in se okoristil s tvojim posestvom.

Opomba: Nom. sg. mercis It., acc. sg. mercem: Cl.

metálico kovinski

circulación metálica kovanci v obtoku
tela metálica žična mreža
metálico m kovinski denar
premio en metálico (šp) denarna nagrada
cambiar por metálico premenjati v gotovino
pagar en metálico plačati v kovancih

môči (morem) to be able, to be capable, to be in a position (to do something); to be enabled; (biti sposoben) to have the faculty, to have the capacity

ni môči (ni moč) it is impossible
morem I can
ne morem I cannot, I can't, I am unable, I am incapable
morem samó pohvaliti... I can't help praising, I can only praise, I have nothing but praise for...
ne morem ga trpeti I cannot bear (ali stand) him
če le morem if I can help it
ne morem si kaj, da se ne bi smejal I can't help (ali resist) laughing
on me ne more (figurativno) he can't stand me
ne morejo se (figurativno) they cannot agree
ne morem več (od utrujenosti) I am dog-tired, I am dead with fatigue, I am knocked-up
ne morem si tega privoščiti I cannot afford it
nič ne morem za to it is not my fault
morem samo (reči)... I simply must (say)...
storil bom, kar bom največ mogel I'll do my best, I'll do all I can, I'll do my utmost, I'll do my very (ali level) best
ne bom mogel plačati I shall not be able to pay
obžalujem, da ne morem I regret my inability
ne morem biti brez I cannot go (ali do) without
denar more vse money talks
njemu ne moreš verjeti he is not to be believed
nanj se ne moreš zanesti he is not to be relied upon
moglo bi biti takó it might possibly be so, pogovorno could be

moitié [mwatje] féminin polovica; familier boljša polovica (= žena, soproga); adverbe pol, na pol

à moitié na pol
à moitié chemin na pol pota
à moitié plein na pol poln
à moitié prix za polovično ceno
de moitié za polovico
par moitié polovično, v dveh enakih delih
moitié-moitié ne dobro ne slabo
moitié chair, moitié poisson ne krop ne voda
être de moitié dans quelque chose (commerce) biti polovično udeležen pri čem
être pour moitié dans quelque chose biti v veliki meri odgovoren za kaj
partager, couper par la moitié razdeliti, razrezati na dva enaka dela
il faut en rabattre la moitié de moitié (figuré) od tega moramo polovico črtati, to je zelo pretirano
être trompé d'outre moitié du juste prix plačati več kot dvojno ceno za kaj
(familier) faisons moitié-moitié! razdelimo si na dva enaka dela!

moneta f

1. denar:
pagare in moneta sonante plačati v gotovini
pagare qcn. con la stessa moneta pren. komu vrniti milo za drago
prendere qcs. per buona moneta pren. vzeti kaj za čisto resnico
moneta senza conio pren. prevare, goljufije

2. denar, kovanec:
moneta forte konvertibilni denar

3. drobiž:
mi può dare mille lire in moneta? ali mi lahko zamenjate tisoč lir za drobiž?

money [mʌ́ni] samostalnik
denar, plačilno sredstvo; bogastvo, premoženje
množina, arhaično ali
pravno vsote denarja

money of account denar kot merilo vrednosti, a ne v obtoku (angleška guinea)
money on account denar v dobrem
money on (ali at) call dnevno plačljiv denar
money on hand denar pri roki
money due neplačan (zapadel) denar
ready money gotovina pri roki
pogovorno in the money pri denarju, bogat
out of money brez denarja
short of money na tesnem z denarjem
to get one's money's worth imeti stroške povrnjene, dobro kupiti
to make money (by) obogateti, dobro zaslužiti (s, z)
to coin money hitro obogateti
sleng money for jam lahek zaslužek
to marry money bogato se poročiti
ekonomija money in cash (ali hand) stanje blagajne
money makes the mare go denar odpira vsa vrata
not for love or money na noben način
for one's money kolikor se koga tiče
made of money bogat
to pay money down plačati v gotovini
pin money postranski zaslužek
to put one's money on staviti denar na
to raise money izprositi denar, dobiti denar v gotove svrhe, sposoditi si denar
time is money čas je zlato
conscience money denar, vplačan v državno blagajno (zaradi davčne utaje)
to call in money zahtevati denar nazaj, zahtevati izplačilo
to recall money odpoklicati kapital
it is not every man's money ni za vsakega enako vredno
to come into money priti do denarja, podedovati denar

mórati deber; tener que; verse obligado; verse en la necesidad de ; (na ukaz) estar obligado a, tener la obligación de

moram to storiti tengo que hacerlo
moral sem plačati tuve que pagar
(on) mora biti nor debe de estar loco
mora biti zelo zanimivo tiene que ser muy interesante
če že mora biti si es necesario, si no hay otro remedio, si hay que hacerlo

mosca ženski spol muha; muhica (= bradica pod spodnjo ustnico); vsiljivež, »podrepna muha, stenica«; glodajoča žalost, slaba volja; denarna mošnja

mosca de la carne mesarska muha
mosca común navadna (hišna) muha
mosca de España španska muha
mosca muerta (fig) potuhnjenec, hinavec
mosca parásita muha zajedavka
mosca verde, mosca dorada gnojna muha
aflokjar (sohar) la mosca mošnjo odvezati, plačati
ser incapaz de matar una mosca čisto neškodljiv biti (oseba)
ser una mosca blanca biti bela vrana
moscas pl leteče iskre
moscas volantes (oculares) migljanje pred očmi
cazar moscas (fig) zijala prodajati
papar moscas zijati
sacudir las moscas otepati se muh
¡moscas! k vragu!
como moscas v izredni množini, neštevilno

mostnina samostalnik
ekonomija (dajatev za uporabo mostu) ▸ hídpénz, hídvám

multa f pravo globa:
infliggere una multa oglobiti, kaznovati z globo
conciliare una multa pisarn. takoj plačati globo
multa per divieto di sosta globa zaradi prepovedanega ustavljanja