Franja

Zadetki iskanja

  • žláhten (-tna -o) adj.

    1. nobile:
    žlahtni cilji nobili scopi

    2. agr. scelto:
    žlahtne sorte jablan sorte scelte di meli

    3. star. (plemiški) nobile:
    žlahtna gospa nobil signora
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    piti žlahtno kapljico bere il vino
    bot. žlahtna anemona anemone dei fiorai (Anemone coronaria)
    žlahtna ciklama ciclamino (Cyclamen persicum)
    agr. žlahtna plesen marciume nobile (Botrytis cinerea) (per il vino); muffe (per formaggi erborinati) (Penicillium roqueforti, Penicillium camemberti e sim.)
    metal. žlahtne kovine metalli nobili
    kem. žlahtni plini gas nobili, rari
    metal. žlahtno jeklo acciaio legato
    žlahtnega rodu blasonato
  • žoln|a ženski spol (-e …)

    1. živalstvo, zoologija der Specht (siva Grauspecht, zelena Grünspecht)
    črna žolna Schwarzspecht (navadna Schwarzspecht, čopasta Haubenschwarzspecht)
    zelena žolna Grünspecht
    bela žolna Weißspecht
    rdečeglava žolna Rotkopfspecht
    prava žolna Echter Specht
    mehkorepa žolna Weichschwanzspecht
    figurativno piti kot žolna ein Schluckspecht sein

    2.
    lavinska žolna das Verschüttetensuchgerät, Lawinenverschütteten-Suchgerät, VS-Gerät
  • žólna zoologija woodpecker

    črna (zelena) žólna black (green) woodpecker
    pijan kot žólna dead drunk, žargon stoned out of one's (tiny) mind
    piti kot žólna to drink like a fish
  • žólna (-e) f

    1. zool. picchio (Picus);
    črna žolna picchio nero (Dryocopus martius)
    siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
    zelena žolna picchio verde (Picus viridis)

    2. pren. beone, ubriacone:
    piti kot žolna bere come una spugna
  • αἴσιμος 2 in 3 (αἶσα) ep. 1. usojen; ἦμαρ smrtni dan; αἴσιμόν ἐστιν usojeno je. 2. kar je prav, spodoben, prikladen, primeren, pristojen, εἰπεῖν, τίνειν; αἴσιμα εἰδέναι biti razumen ali pravičen, πίνειν zmerno piti; αἴσ. φρένας zdrave pameti.
  • δίδωμι [Et. lat. dare, dos, donum; slov. dati, dar, gršk. δῶρον, δόσις. – Obl. fut. δώσω, aor. ἔδωκα, pf. δέδωκα, pass. pf. δέδομαι, aor. ἐδόθην, fut. δοθήσομαι, adi. verb. δοτός, δοτέος; – ep. pr. διδοῖς, διδοῖσθα, διδοῖ, διδοῦσι, imper. δίδωθι, inf. διδοῦναι, fut. διδώσω, inf. διδώσειν in δωσέμεν(αι); aor. ind. iter. δόσκον, cj. δώῃ, δώῃσι, δώομεν, δώωσι]. 1. a) dam, dajem, plačujem, podarim, darujem, odpuščam, podelim, poklonim, naložim, ponujam, pripisujem, storim τινί τι; b) πιεῖν dam piti; αἶνον (po)hvalim, ἐργασίαν (operam do) prizadevam si, trudim se, κακόν prizadenem, storim; ἀκοήν poslušam, πεῖραν izkažem, izpričam, ἱερά prinašam, posvečujem, δίκην (τισίν) ὑπό τινος kaznovan sem, plačujem kazen, ὅρκον prisegam, πίστιν prisegam zvestobo, zagotovim varnost, λόγον καὶ πίστιν dogovarjam se in prisegam, λόγον dajem odgovor, zagovarjam se, ἄλγεα, ἄτας naklanjam, νίκην delim, ψῆφον glasujem, τιμήν izkazujem čast, častim NT, ἐμαυτὸν εἰς τόπον odpravim se kam, εὖ, καλῶς podeljujem komu srečo. 2. izročim, predam, prepustim τινί τι; a) θυγατέρα dam za ženo, omožim; b) ἐμαυτόν τινι vdam, podam se komu, izročim se njegovemu varstvu; εἰς τὰ πράγματα bavim se s posli; c) τινί τινα podelim koga komu, pomilostim ga komu na ljubo; βουλήν dam komu čas za premišljevanje. 3. a) priznam, dopustim, dovolim; b) zapovedujem part. δούς se prevaja pogosto s predlogom: s, z.
  • ἐπι-σκυθίζω ion. dajem komu po skitski navadi piti čisto (nemešano) vino.
  • κρᾱτήρ, ῆρος, ὁ, ion. κρητήρ (κεράννυμι) 1. posoda (v kateri so mešali vino z vodo), mešalni vrč, mešalnik; κρητῆρα κεράννυμι ali κεράννυμαι mešam v vrču vino, ἵσταμαι postavljam vrče (v znamenje, da se začne piti), θεοῖς bogovom na čast, ἐλεύθερον v proslavo svobode. 2. posoda za tekočino, vrč. 3. kotel, kotlina (v kateri se stekajo potoki).
  • πῑ́νω [Et. bibo (iz pi-bo), potus, po-culum (iz pō-tlo-m); slov. piti, pivo, pir. – Obl. fut. πίομαι, aor. ἔπιον, pf. πέπωκα, pass. pf. πέπομαι, aor. ἐπόθην, fut. ποθήσομαι, adi. verb. ποτός in ποτέον; ep. pr. inf. πινέμεν(αι), impf. iter. πίνεσκε, aor. cj. 2 sg. πίῃσθα, inf. πιέμεν in πιέειν, NT fut. 2 sg. πίεσαι, aor. imp. πιέ, inf. πεῖν, πῖν]. 1. pijem, izpijem, popivam. 2. posrkam, popijem, usrkam, navzamem se česa (o zemlji).
  • ποτίζω (πότος) dajem piti, napajam.
  • Πῡθώ, ους, ἡ Πυθών, ῶνος, ἡ najstarejše ime kraja ob Parnasu v Fokidi, sedež Apolonovega proročišča = Delfi; Πυθοῖ v Piti, Πυθῶδε v Pito.
  • внакладку
    пить чай в. piti oslajeno (čaj, kavo)
  • вприкуску ;
    пить чай в. piti čaj s sladkorjem v ustih
  • горькая f žganje;
    пить горькую piti kot goba
  • капля f kaplja; (pren.) betvica, trohica;
    капли pl. kapljice (zdravilo);
    капли в рот не брать ne piti alkoholnih pijač;
    ни капли niti malo ne;
    как две капли воды podoben kakor jajce jajcu
  • кубок m čaša, pokal;
    поднять заздравный к. piti na zdravje;
    переходящий к. prehodni pokal
  • опивать, опить
    (кого) piti na račun koga;
  • прикуска f prigrizovanje;
    пить чай в прикуску piti čaj in sladkor prigrizovati;
    конь с прикуской konj, ki grize jasli
  • тянуть vleči, nategovati; privlačevati; mečkati, zavlačevati; zategovati; biti težak;
    т. водку piti žganje;
    тянет меня ко сну zaspan sem;
    т. за душу mučiti;
    т. к ответу klicati na odgovor;
    т. жилы из кого mučiti s težkim delom, s prehudimi zahtevami;
    т. чью руку (сторону) biti na strani koga, podpirati koga;
Število zadetkov: 439