Franja

želódec (-dca) m

1. anat. stomaco:
pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
imeti gobo v želodcu bere come una spugna
obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

2. gastr. stomaco ripieno, farcito

3. pog. pancia, ventre, buzzo
PREGOVORI:
lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco

žganj|e² srednji spol (-a …) (žgana pijača) der Branntwein, der Schnaps (kuminovo Kümmelschnaps, kvalitetno Edelbranntwein, riževo Reisschnaps, Reisbranntwein, zeliščno Kräuterschnaps)
medeno žganje der Bärenfang
prvo žganje der Lutter
vinsko žganje der Weinbrand
žitno žganje der Kornbranntwein, der Korn
druga destilacija žganja der Feinbrand
davek na žganje die Branntweinsteuer
kozarček za žganje das Schnapsglas
steklenica za žganje die Schnapsflasche
destilacija žganja die Branntweindestillation
dišati po žganju eine Schnapsfahne haben
piti žganje Schnaps trinken, stalno: schnäpseln

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

žláhten (-tna -o) adj.

1. nobile:
žlahtni cilji nobili scopi

2. agr. scelto:
žlahtne sorte jablan sorte scelte di meli

3. star. (plemiški) nobile:
žlahtna gospa nobil signora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
piti žlahtno kapljico bere il vino
bot. žlahtna anemona anemone dei fiorai (Anemone coronaria)
žlahtna ciklama ciclamino (Cyclamen persicum)
agr. žlahtna plesen marciume nobile (Botrytis cinerea) (per il vino); muffe (per formaggi erborinati) (Penicillium roqueforti, Penicillium camemberti e sim.)
metal. žlahtne kovine metalli nobili
kem. žlahtni plini gas nobili, rari
metal. žlahtno jeklo acciaio legato
žlahtnega rodu blasonato

žoln|a ženski spol (-e …)

1. živalstvo, zoologija der Specht (siva Grauspecht, zelena Grünspecht)
črna žolna Schwarzspecht (navadna Schwarzspecht, čopasta Haubenschwarzspecht)
zelena žolna Grünspecht
bela žolna Weißspecht
rdečeglava žolna Rotkopfspecht
prava žolna Echter Specht
mehkorepa žolna Weichschwanzspecht
figurativno piti kot žolna ein Schluckspecht sein

2.
lavinska žolna das Verschüttetensuchgerät, Lawinenverschütteten-Suchgerät, VS-Gerät

žólna zoologija woodpecker

črna (zelena) žólna black (green) woodpecker
pijan kot žólna dead drunk, žargon stoned out of one's (tiny) mind
piti kot žólna to drink like a fish

žólna (-e) f

1. zool. picchio (Picus);
črna žolna picchio nero (Dryocopus martius)
siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
zelena žolna picchio verde (Picus viridis)

2. pren. beone, ubriacone:
piti kot žolna bere come una spugna

αἴσιμος 2 in 3 (αἶσα) ep. 1. usojen; ἦμαρ smrtni dan; αἴσιμόν ἐστιν usojeno je. 2. kar je prav, spodoben, prikladen, primeren, pristojen, εἰπεῖν, τίνειν; αἴσιμα εἰδέναι biti razumen ali pravičen, πίνειν zmerno piti; αἴσ. φρένας zdrave pameti.

δίδωμι [Et. lat. dare, dos, donum; slov. dati, dar, gršk. δῶρον, δόσις. – Obl. fut. δώσω, aor. ἔδωκα, pf. δέδωκα, pass. pf. δέδομαι, aor. ἐδόθην, fut. δοθήσομαι, adi. verb. δοτός, δοτέος; – ep. pr. διδοῖς, διδοῖσθα, διδοῖ, διδοῦσι, imper. δίδωθι, inf. διδοῦναι, fut. διδώσω, inf. διδώσειν in δωσέμεν(αι); aor. ind. iter. δόσκον, cj. δώῃ, δώῃσι, δώομεν, δώωσι]. 1. a) dam, dajem, plačujem, podarim, darujem, odpuščam, podelim, poklonim, naložim, ponujam, pripisujem, storim τινί τι; b) πιεῖν dam piti; αἶνον (po)hvalim, ἐργασίαν (operam do) prizadevam si, trudim se, κακόν prizadenem, storim; ἀκοήν poslušam, πεῖραν izkažem, izpričam, ἱερά prinašam, posvečujem, δίκην (τισίν) ὑπό τινος kaznovan sem, plačujem kazen, ὅρκον prisegam, πίστιν prisegam zvestobo, zagotovim varnost, λόγον καὶ πίστιν dogovarjam se in prisegam, λόγον dajem odgovor, zagovarjam se, ἄλγεα, ἄτας naklanjam, νίκην delim, ψῆφον glasujem, τιμήν izkazujem čast, častim NT, ἐμαυτὸν εἰς τόπον odpravim se kam, εὖ, καλῶς podeljujem komu srečo. 2. izročim, predam, prepustim τινί τι; a) θυγατέρα dam za ženo, omožim; b) ἐμαυτόν τινι vdam, podam se komu, izročim se njegovemu varstvu; εἰς τὰ πράγματα bavim se s posli; c) τινί τινα podelim koga komu, pomilostim ga komu na ljubo; βουλήν dam komu čas za premišljevanje. 3. a) priznam, dopustim, dovolim; b) zapovedujem part. δούς se prevaja pogosto s predlogom: s, z.

ἐπι-σκυθίζω ion. dajem komu po skitski navadi piti čisto (nemešano) vino.

κρᾱτήρ, ῆρος, ὁ, ion. κρητήρ (κεράννυμι) 1. posoda (v kateri so mešali vino z vodo), mešalni vrč, mešalnik; κρητῆρα κεράννυμι ali κεράννυμαι mešam v vrču vino, ἵσταμαι postavljam vrče (v znamenje, da se začne piti), θεοῖς bogovom na čast, ἐλεύθερον v proslavo svobode. 2. posoda za tekočino, vrč. 3. kotel, kotlina (v kateri se stekajo potoki).

πῑ́νω [Et. bibo (iz pi-bo), potus, po-culum (iz pō-tlo-m); slov. piti, pivo, pir. – Obl. fut. πίομαι, aor. ἔπιον, pf. πέπωκα, pass. pf. πέπομαι, aor. ἐπόθην, fut. ποθήσομαι, adi. verb. ποτός in ποτέον; ep. pr. inf. πινέμεν(αι), impf. iter. πίνεσκε, aor. cj. 2 sg. πίῃσθα, inf. πιέμεν in πιέειν, NT fut. 2 sg. πίεσαι, aor. imp. πιέ, inf. πεῖν, πῖν]. 1. pijem, izpijem, popivam. 2. posrkam, popijem, usrkam, navzamem se česa (o zemlji).

ποτίζω (πότος) dajem piti, napajam.

Πῡθώ, ους, ἡ Πυθών, ῶνος, ἡ najstarejše ime kraja ob Parnasu v Fokidi, sedež Apolonovega proročišča = Delfi; Πυθοῖ v Piti, Πυθῶδε v Pito.

внакладку
пить чай в. piti oslajeno (čaj, kavo)

вприкуску ;
пить чай в. piti čaj s sladkorjem v ustih

горькая f žganje;
пить горькую piti kot goba

капля f kaplja; (pren.) betvica, trohica;
капли pl. kapljice (zdravilo);
капли в рот не брать ne piti alkoholnih pijač;
ни капли niti malo ne;
как две капли воды podoben kakor jajce jajcu

кубок m čaša, pokal;
поднять заздравный к. piti na zdravje;
переходящий к. prehodni pokal

опивать, опить
(кого) piti na račun koga;