Franja

fugō -āre -āvī -ātum (fuga)

1. koga v tek nagnati, v beg zapoditi, zagnati, nagnati, koga odgnati, odpoditi, zapoditi, prepoditi: is, qui homines inermes fugarit Ci., is, qui armis fugatus est Ci., exercitūs maximos fugatos esse dico Ci., fugato omni equitatu C., utriusque exercitūs uno proelio fugavit N., f. classem N., aliquem a Cumis L., deos Lucan., legatum, hostium naves Suet., aliquem Tarentum Eutr. Pogosto aliteracija, najprej asindet.: fudi fugavi expuli L., fusus fugatus L.; potem pa: Numidas fundere atque fugare S., aliquem fugare fundereque S., Veientes … fusi fugatique L., quattuor exercitus fudit fugavitque L., hostes fugare et fundere S., L.; poleg tega v vsakovrstnih različicah brez aliteracije: aliquem caedere fugareque Ci., pulsus fugatusque L.

2. metaf. odgnati, pregnati, odpoditi, prepoditi, preplašiti: f. nubes V., O., stellas V., ustra H., tenebras O., Lucifero fugante tempora noctis O., hoc fugat terretque poëtam H. prestraši, f. somnos Tib., emptores Col., lucem Val. Fl., contagia belli dira fugant Lucan.; z abl. instrumenti: mortis timorem morte f. O. Na vprašanje odkod?: Clodius ab altaribus religiosissimis fugatur Ci., flammas Hectoreas a classe f. O. odvrniti, ardor de caelo fugabitur O.; s samim abl.: illā regione fugatae O., maculas ore f. O.; occ. v pregnanstvo zapoditi (spraviti), pregnati: longeque fugati conspectu ex hominum Lucr., nisi me mea Musa (pesem) fugasset O., Saturno rege fugato Tib., patriā tellure fugatus Val. Fl., f. ministros Suet., tela nervo Sil. izstreliti, spustiti.

Fūrius, stlat. Fūsius 3 Fúrij(ev), Fúzij(ev), ime rim. patricijskega rodu z več rodovinami.

I. Camilli:

1. M. Fur. Camillus Mark Furij Kamil, izvrsten vojskovodja, petkrat diktator, je osvojil l. 396 Veje, l. 394 pa Falerije. Po bitki ob Aliji l. 390 je Rim osvobodil Galcev ter si za obnovo mesta pridobil kar največ zaslug in zato častno ime pater patriae; premagal je tudi Volske, Etruščane, Ekve in Galce ter umrl l. 364 za kugo: L., Suet.

2. njegov sin L. Fur. Cam. Lucij Fur. Kamil, je l. 350 diktator in l. 349 kot konz. premagal Galce: L.

3. L. Fur. Cam. je kot konz. l. 338 Rimljanom podvrgel Lacij: L.

II. Medullīni:

1. Sp. Medullinus Fusus Spurij Medulin Fuz, kot konz. l. 464 poražen od Ekvov, a jih naposled vendarle docela premagal: L.

2. L. Fur. Med. Lucij Fur. Med., podpoveljnik M. Fur. Kamila: L.

III. Phili, poseb. P. Furius Philus (φιλός) Publij Furij Fil, konz. l. 223, zmagovit v Galiji: L.

IV. Purpureōnes (πορφυριῶνες), poseb. L. Fur. Purpureō Lucij Fur. Purpureon, znamenit vojskovodja zoper Hanibala, Bojce in Antioha: L. Pomembnejša Furija sta še A. Fur. Antiās Avel Fur. Antias, pesnik in prijatelj Kvinta Lutacija starejšega: Ci.; C. Fur. Cita Gaj Fur. Cita, ki je služil pod Cezarjem v galski vojni: C.

V. Bibaculi, poseb. M. Fur. Bibaculus Mark Fur. Bibakul, roj. v Kremoni l. 103, napisal je ep „Aethiopis“ (Memnonova dejanja) in pesem o Renu: H. (ki ga zaradi njegove nadutosti zasmehuje in imenuje „Alpīnus“), Q., T. — Kot adj. = Furijev: Furia gens L. lex Furia iz l. 138, določa, da se nesorodnikom ne sme voliti več kakor 1000 asov: Ci., lex Furia Atilia, plebiscit iz l. 136 veleva, da se Gaj Mancin izroči Numantincem: Ci., lex Furia Caninia (iz obdobja takoj po Kr. rojstvu) o osvobajanju sužnjev: Icti. — Nadaljnja adj. tvorba Fūriānūs 3 Furijev: poëmata Gell. pesmi Avla Furija Antiata; kot subst. Fūriānī -ōrum, m furijevci, vojaki M. Furija Kamila: L.

gai, e [ge, gɛ] adjectif vesel, veder, razposajen; (prostor) prijazen, (barva) svetel, živ; familier malo vinjen

chanson féminin gaie vesela, okrogla pesem
gai comme un pinson vesel ko ptiček na veji
être un peu gai (familier) imeti ga malo pod kapo

Galliambus, -os -ī, m (Gallī² in iambus, -os) galijamb, pesem, ki so jo peli Kibelini svečeniki Galli (gl. Gallī²): Q., MART. Od tod adj. Galliambicus 3 galijambski: metrum SERV.

Geschichte, die, (-, -en) zgodovina; (Erzählung) pripoved, štorija, zgodba; (Angelegenheit) zadeva, reč; figurativ eine böse/dumme Geschichte lepa reč; figurativ eine alte/dieselbe Geschichte stara/ista pesem; mach keine Geschichten ne zganjaj cirkusa

geste [žɛst] féminin, vieilli junaško dejanje

chanson féminin de geste (histoire) francoska junaška pesem, ciklus junaških pesmi
les faits et les gestes de quelqu'un podrobnosti o dejanjih kake osebe

glasbena lestvica stalna zveza
1. (seznam najpopularnejših pesmi) ▸ slágerlista, zenei toplista
Pesem je tako kar 14 tednov zapored zasedala prvo mesto na glasbeni lestvici The Billboard Hot 100. ▸ A dal 14 héten keresztül a Billboard Hot 100-as slágerlistájának első helyén állt.

2. (zaporedje tonov) ▸ zenei skála
Vsak njegov inštrument je uglašen različno po glasbeni lestvici, začenši s c, d, e, f do tona g. ▸ Minden hangszerét másképp hangolja a zenei skálán, kezdve a C, D, E, F-től egészen a G hangig.

glasbena želja stalna zveza
(pesem, ki jo želi slišati poslušalec) ▸ zenei kívánság
Velik del njihovega programa predstavljajo glasbene čestitke in pozdravi poslušalcev ter glasbene želje. ▸ Műsoruk nagy részét zenei köszöntők és a közönség üdvözletei, valamint zenei kívánságok teszik ki.

gondoljêr gondolero m

gondoljerska pesem barcarola f

gravis -e, adv. graviter (prim. gr. βαρύς, βάρος, βαρύνω)

I. abs.

1. težek, obremenjen, otovorjen, bremenat: onus H., onus armorum C., pondus aratri, silex, catenae O., navigia C., valvae CI., aestate grave esse aureum amiculum CI., aes gr. L. baker v šibikah, v palicah (kot polnotežen, en funt težek denar), argentum SEN. PH. samorodno, čisto, pera PH. graviora corpora LUCR.; (o osebi) težek = velik in močen: stat gravis Entellus V.; (o psu) težek = okoren, neroden, težkonog, neokreten: canis COL.; (o jedilih) težek = težko prebavljiv: cibus CI. cena PLIN. IUN. gravissima bubula CELS.; (o zemlji) (pesn.) težka = debela, mastna: tellus V. terra H.; pogosto o orožju: arma C., V., CU., SEN. PH., hasta O., tela CU., SEN. PH.; od tod enalaga: gr. agmen L. ali gr. miles T. težko oboroženo vojaštvo; pren.: lacertus O., insula O. težeč; ker so ceno prvotno odtehtavali na tehtnici, je gravis večkrat = velik (po številu), visok: graves pavonum greges VARR., gr. pretium S. FR., gr. fenus, gr. vectigalia SUET., od tod gr. supellex PLIN. IUN. dragoceno; adv. graviter = težko, hudo, močno, silno: graviter cadere O., gravius cadere ali accidere C., graviter ad terram pondere vasto concidit V. je lopnil na tla, hasta graviter pressa V., graviter se vulnerare CU., gravius erumpere T.

2. metaf.
a) tehten, važen, imeniten, pomenljiv, znamenit, veljaven, vpliven: epistula, testimonium, laudatio, auctoritas, tot res tam graves, illa gr. Sullae victoria, civitas CI., S. FR., L., gravem personam induxi CI. pomembno vlogo, gravi odio esse in aliquem CI. hudo sovražiti koga, graves inimicitias gessit M. Cato cum multis CI. hudo sovraštvo, quod apud omnes leve et infirmum est, id apud iudicem grave et sanctum esse ducetur CI., nec umquam fuit apud populum gravior oratio CI. in nikoli ni noben govor bolj vplival na narod, in omnibus causis gravioribus initio dicendi commoveri soleo vehementius CI., est hoc gravissimum argumentum CI., gravissimae cogitationes CI., de vobis illi gravissime iudicaverunt CI. o vas so imeli kaj visoke misli (= zelo visoko mnenje), vas so imeli zelo v čislih; o osebah: gr. auctor, orator, testis CI., vir S. FR., auctoritate graviores CI., tres gravissimi historici N.
b) occ. α) o glasu zamolkel, debel: vox CI., Q., sonus CI., O., Q., fragor O., syllaba Q. nenaglašen, graviter sonare CI., V. β) resen, resnoben, strog, preudaren, možat, dosleden, značajen: adulescens, consul, homo, iudex CI., Aesopus H. resni (igralec) Ezop, vir VELL., animus natu gravior TER. po letih preudarnejši, gravior (Cato) in laudando CI., gravissimus civis, homo, vir CI., gravissimi domini CI.; enalaga: gr. aetas, sententia CI., supercilium PLIN. IUN.; cum senibus graviter, cum iuventute comiter vivere CI., liber graviter scriptus CI.; kot adv. včasih = živo, silovito: orationem graviter habere CI., graviter contionari SUET. γ) častitljiv, dostojen, dostojanstven, vznesen, vzvišen, veličasten, slovesen: numen CI., tum graves sumus, tum subtiles CI., gr. poëta CI., Aeschylus Q., caerimonia gravissima C.; poseb. o senatu: senatus O., ordo gravissimus CI., hoc orbis terrarum gravissimum consilium CI.; enalaga: grave senatus consultum CI. dostojen, genus epistularum ... grave CI., gr. genus dicendi, gr. oratio Q., carmen PR. = epska pesem, canere graviore plectro O. bolj vzvišeno peti; graviter utrumque agere, graviter tractare illum locum CI.

II. pass.

1. obtežen, obremenjen, obložen, napolnjen, poln, redko abs.: arbor O. sadovito (= polno sadja), corpus H. zaprto, (= zapečenost, zaprtost), oculi V. motne, comitatus CU. neokretno spremstvo; večinoma z abl.: agmen grave praedā L., graves hostilibus spoliis naves L., miles gravis armis CU., gravis aere manus V. ali colus lanā gravis V. polna, pharetrā spolioque leonis gravis O., cornum cuspide grave O. s težko ostjo, dextera iaculo gravis O., habenae graves auro O. strčeče (= štrleče, trde) od zlata, graves fructu vites Q., quasi gravis catenis PLIN. IUN. kakor da so ji verige pretežke; pren.: barba gravis nimbis, graves aspergine pennae O.

2. occ. (o ženskah) noseča, nosna, samodruga, v drugem stanju; (o samicah) breja: sacerdos Marte gravis V., fit gravis zanosi, spočne; graves fetae V., equus ... gravis peditem adtulit alvo V. (o trojanskem konju), balaenae utero graves PLIN.; enalaga: uterus O., gravis maturo pondere venter O.

3. metaf. obtežen s čim, poln česa: vino gravis (gr. οἰνοβαρής) opit, pijan, (bibendo) graves O. s težko glavo, graves somno epulisque L. ali mero somnoque O. ali crapulā CU. omamljeni od (zaradi) ..., mero ac vigiliis gr. CU. vinjen in oslabel (vinski in nevečen); occ.
a) zaradi česa mlahav, onemogel, bolan: morbo gravis V. mlahav od bolezni, bolan in mlahav, gr. vulnere L., VELL. ali de vulnere VAL. FL. onemogel zaradi rane, gr. avido haustu CU.; tudi brez abl.: abit in somnum gravis LUCR.
b) od starosti idr. sključen, upognjen, potrt: gr. aetate L. ali senectā O. ali senectute T., iam aetate et viribus erat gravior L., gravis iam aetate et corpore VELL., gr. annis V., H. zelo prileten, star, mator; tudi samo gravis: gravis Entellaum dictis castigat Acestes V.
c) (le kot adv.) nerad, z ne(je)voljo: tulit graviter illud facinus turpissimum CI., id senatum gravissime laturum CI., aliquid graviter accipere CI., gravius aliquid tolerare T.; graviter audire TER. kaj hudega slišati (toda: gravius audire coepisse CELS. naglušen postati); z ACI: graviter tuli in eum me locum adduci CI., ferebat graviter illam sibi ab isto provinciam datam CI.; s quod: senatum graviter ferre, quod nihil facerem CI. EP.

III. act.

1. težeč, hud, nadležen, neprijeten, neznosen, nevaren, poguben: anni tempus CI., L., autumnus C., aestas V. zagatna sopara, poletna soparica, gestus H., pestilentiā gravis annus L., tempestas, sidus O. hudo, ictus O. ali alapa PH. hud(a), graviter ferire V. krepko, močno; pesn. acc. n. sg. grave (nam. adv.) silno, močno: grave vociferaris VAL. FL., grave risit, mugit STAT.; gravis v pomenu nezdrav: solet esse gravis cantantibus umbra V., graves aurae, Minturnae O., locus CELS., solum caelumque iuxta grave T.; o osebah: gravis ictu viator V. krepko je udrihnil po njej (kači), victor V. silni, grave Nereidum numen O. hudo se jezeče, accolae CU., gravis in rem publ. mater T. huda, pogubna; z dat.: alicui odiosus et gravis CI., libertati Graeciae gr. L., cogor ipse meis auribus esse gravis etiam eorum auribus, qui ... CU.; pren.: morbus, vulnus CI. huda, valetudo CI. slabo počutje, slabo zdravje, crimina gravissima CI. zelo obtežilne, hoc si tibi grave est N. neprijetno, gr. opus V. graves labores V. nadležna, gr. militia H., CU. nadležna, dolor, somnus, torpor O. ali sopor CU. težeč, -a -e, curae O. težeče, moreče, se non graviter habere CI. ne biti težko bolan (= lažje bolehati), gravius aegrotare CI. biti nevarneje bolan, graviter saucius L. hudo ranjen, graviter iacēre PLIN. IUN. hudo bolan ležati; z inf.: non mihi grave duxissem scribere ad te CI. EP., est in populum Rom. grave non posse uti sociis ... CI., grave esse videtur eum dicere in iudicio CI., est gravius spoliari fortunā quam non augeri dignitate CI.; z abl. sup.: hoc perquam grave est dictu CI., grave dictu est, sed dicendum tamen CI., haec gravia auditu L., conatu quam effectu gravius L.

2. metaf.
a) težek (za prenašati), hud, zèl, slab, žalosten, oster, trd, prek (= nujen, potreben): fatum CI., O., bellum CI., C., S., fortuna CI., C., vita CI., S., sententiae CI., victoriae nostrae graves adversarios paratos esse videbam CI., graves de te rumores secuti sunt CI., adfertur gravis huiusce mali nuntius Syracusas CI. tožna (= žalostna) vest, habemus senatus consultum in te, Catilina, vehemens et grave CI., gr. poena CI., C., S., graviora cruciamenta, graviora tormenta CI., gravissimo supplicio adfici CI., crudelitas gravior est superbiā CI., nihil gravius dicam CI. bolj rahlo (blago) povedano, vereor, ne gravioribus verbis utar CI., ut gravissimo verbo utar CI., gravissimis verbis reprehendere CI., ne quid gravius in fratrem statueret C. ne prehude (preostre) kazni, si quid ei a Caesare gravius accidisset C., gr. contumelia L., exemplum gr. H. ki živo uči, damnum, eventus O., exitus auspicio gravior O., nec mors mihi gravis O. zame ni težka, graviter angi aliqua re CI., gravius in aliquem consulere S., gravissime dolere C., irae graviter ultae V., de tribunis gravissime ... decernitur L.; kot subst. n. pl.: o passi graviora V. hujše nezgode, graviora minari O. ostrejše kazni, gravia perpessus EUTR.
b) ki močno vpliva: α) na voh = močan, zoprn, nagnusen, smrdeč, smrdljiv: odor PLIN., odor iucunde (suaviter) gravis PLIN., odor caeni gr. V. zoprn duh, zoprna tohlina (= zatohlost), gr. chelydri V., gr. elleborus, hircus H., mullus iam gravis est PETR. POET. že smrdi, gr. sentina IUV., graviter spirantes hydri, graviter spirantis copia thymbrae V. tudi grave (nam. graviter) olens V. zoprno dišeč; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost). β) na okus = grenek, gorjup: absinthius VARR. AP. NON.

guerrero

canto guerrero bojna pesem
espíritu guerrero bojni duh
guerrero m vojščak, bojevnik, vojak, borec

guerrier, ère [gɛrje, ɛr] adjectif vojni; bojevit; masculin vojščak

chant masculin guerrier bojna pesem
exploits masculin pluriel guerriers vojni podvigi
caractère masculin guerrier bojevit značaj
nation féminin guerrière bojevit narod
être d'humeur guerrière biti vojno razpoložen, bojevit

hērōicus 3, adv. -ē (gr. ἡρωϊκός) herojski, junaški: personae, aetates, tempora Ci., saeculum Macr., casūs Amm., kot gram. t. t. junaški = epski: carmen Q., Plin. iun. junaška pesem, ep, metrum Aus., versus Aus., Amm., versus heroice incompti Macr.; subst. hērōicus -ī, m epik, epski pesnik: Q., Sid.

héroïque [erɔik] adjectif junaški, herojski

vers masculin héroïque heksameter, šestomer
remède masculin héroïque močno učinkujoče sredstvo
poème masculin héroïque junaška pesem
temps masculin pluriel héroïques junaška doba
combat masculin, lutte féminin héroïque junaški boj, borba

honōrus 3 (honor)

1. ki prinaša čast, spoštovan, časten: Sil., M., fama O., carmen Val. Fl. slavilna pesem, oratio T., quae in Drusum honora … Augustus fecisset T.

2. ugleden, plemenit, cenjen: maiorque et honora videri (Hypsipyle) Stat.

hválen ➞ hvalevreden

hválna pesem song of praise; hymn of praise

hvalospev samostalnik
1. religija (molitev) ▸ dicshimnusz, hálaadó ének, magasztaló énekSlavilni in zahvalni značaj imajo zlasti evharistične molitve z uvodnimi hvalospevi in spevom Svet. ▸ Különösen az eucharisztikus imáknak a nyitó dicshimnuszokkal és a szenténeknek van ünnepi és hálaadó jellege.
Po pokoncilski liturgični reformi je mnogo več hvalospevov, kakor jih je bilo prej. ▸ A zsinatot követő liturgikus reform után sokkal több a dicshimnusz, mint korábban.

2. (o hvaljenju) ▸ dicshimnuszKo te bodo hvalili, ko te bodo občudovali, ko ti bodo peli hvalospeve, vedi, da ne mislijo resno. ▸ Tudd, hogy amikor dicsérnek, csodálnak és dicshimnuszokat zengenek rólad, nem gondolják komolyan.V Nemčiji pišejo svojim nogometašem hvalospeve in zanje uporabljajo same superlative. ▸ Németországban dicshimnuszokat írnak a saját labdarúgóikhoz, csak szuperlatívuszokat használva.Spoštovane goste iz vladne palače so govorniki obsipavali s hvalospevi in jim izrekali neskončne dobrodošlice. ▸ A kormánypalotából érkezett előkelő vendégeket dicsihimnuszokkal és végtelen gratulációkkal halmozták el a szónokok.

3. (pesem) ▸ dicshimnusz
V metrično dovršenih verzih je pisal budnice, religiozne refleksije in hvalospeve. ▸ Ébresztőbeszédeket, vallásos elmélkedéseket és dicshimnuszokat írt kifinomult időmértékes verselésben.

īnfāmis -e (tvorba iz īnfāmāre) na slabem glasu (slabega glasu), zloglasen, razvpit: Iuv., Pr., Val. Fl., filium habebat infamem N., mulier Ci., crimen profertur ex infami domo Ci., ea apud nos infamia habentur N. se šteje (velja) za sramotno, inf. adulterium Ci., scopuli H., vox impura atque os infame Ci., inf. carmen O. magična pesem, vita tabella Ci., proditor L., T., loca T., gratia T., digitus Pers. (o sredincu), materia Gell. (= gr. ὑπόϑεσις ἄδοξος), infamissima utilitas Cod. I., infame mihi est Suet.; z abl.: homines vitiis atque omni dedecore infames Ci., Alpes frigoribus infames L., annus infamis pestilentiā L., terra caede virorum infamis (Lemnus) O., inf. stupro Vell.; nam. abl.: Valens ob lucra infamis T., inf. per flagitia T.

infantil otroški, otročji

canción infantil otroška pesem

ingioiellare v. tr. (pres. ingioiēllo)

1. krasiti z dragulji

2. pren. krasiti; vnesti, vnašati retorične okraske:
ingioiellare una poesia opremiti pesem z množico okraskov