Franja

ustavi|ti se (-m se) ustavljati se [stehenbleiben] stehen bleiben; vozilo: anhalten, stoppen, [haltmachen] Halt machen, zum Halten/Stehen kommen, ura, krvavitev, stroj: zum Stillstand kommen; nihalo, nihanje: auspendeln
ustaviti se pri … rast, padanje ipd.: sich einpendeln bei …
(narediti premor) innehalten; (zastati) stocken
ne ustaviti se (pred) figurativno nicht zurückschrecken vor
srce se ustavi ein Herzstillstand tritt ein
figurativno tu se človeku pamet ustavi da steht der Verstand still

vaecordia (vēcordia) -ae, f (vae, vē in cor)

1. slaba vest: in facie vultuque vaecordia inerat S.

2. brezumnost, blaznost, norost, ponorelost, skoraj blazna besnost, nesmiselnost, brez(s)miselnost, nespamet(nost) ipd.: Ter., Iust. idr., quae te vaecordia pulsat? O., formidine quasi vaecordiā vexari S., plurima vaecordia constantiam exemerat T.

3. neumnost, slaboumnost, omejenost, topoglavost: hostes Mario vaecordiam obiectare S., uxor iniecit carminibus vaecordiam marito T. je spravila moža ob pamet, homo immani vaecordiā Gell.

véčji (-a -e) adj.

1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
obl. večja številka oversize
večji del je narejen il più è fatto

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

vorsagen narekovati; in der Schule usw.: prišepetavati; sich vorsagen učiti se na pamet, polglasno si ponavljati

vozláti (-ám)

A) imperf.

1. annodare, fare nodi

2. intrecciare con nodi:
pren. spretno vozlati besede legate, tessere abilmente un discorso

B) vozláti se (-ám se) imperf. refl. aggrovigliarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pamet se mu je začela vozlati non ragiona più
na križišču se vse smeri vozlajo al bivio si incrociano tutte le direzioni
zgodba se vozla la storia si sta complicando

vrábčji (-a -e) adj. di, del passero:
vrabčje strašilo spaventapasseri
pejor. pren. imeti vrabčjo pamet avere il cervello di gallina

vȑtolac -ōlca m vrtinec: udariti u nesvijesni vrtolac izgubiti pamet; smamiše ga i obezumiše da udari u nesvijeni vrtolac

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

wahnsinnig blazen (tudi figurativ), nor; wahnsinnig werden zblazneti, znoreti; jemanden wahnsinnig machen figurativ spraviti/spravljati (koga) ob pamet

wish¹ [wiš] samostalnik
želja; voščilo; volja, težnja, hrepenenje, koprnenje, sla (for po, za)
predmet želja, želeni predmet

wishes množina (dobre) želje, pozdravi
good, best wishes dobre, najboljše želje (voščila)
according to my wishes po mojih željah
to have one's wish videti svojo željo uresničeno
he has had his wish dobil je, kar je želel
if wishes were horses beggars might ride figurativno od dobrih želja še nihče ni bil sit
the wish is father to the thought človek hitro verjame, kar želi; kar človek želi, to mu hitro na pamet pride

zapíjati (-am) | zapíti (-píjem)

A) imperf., perf.

1. dissipare, sperperare bevendo; spendere, scialare (all'osteria):
zdravje zapiti rovinare la salute a furia di bere
pren. zapiti pamet rovinarsi col bere

2. festeggiare (bevendo); ekst. bagnare:
zapiti diplomo bagnare la laurea

B) zapíjati se (-am se) | zapíti se (-píjem se) imperf., perf. refl.

1. ubriacarsi

2. alcolizzarsi

zdráv healthy, sound, in good health, healthy-looking; (duševno) sane; wholesome, healthful (za for), salubrious

zdráva pamet common sense, good sense, horse sense, mother wit, pogovorno gumption
zdrávi zobje sound teeth
zdrávo sadje sound fruit
zdráv kot riba (as) sound as a bell, in the pink (of condition), in fine fettle
zdráv na duši in telesu sound in body and mind
cel in zdráv, zdráv in živ hale and hearty
zdrávo podnebje salubrious climate
zdráva hrana (zrak) wholesome food (air)
zdráv duh v zdrávem telesu a sound mind in a sound body
zdráva kritika sound (ali judicious) criticism
biti zdráv to be well, to be healthy, to be in (ali to enjoy, to have) good health
zdráv je kot riba v vodi he is as right as a trivet, he is as fit as a fiddle
biti duševno zdráv to be sound in mind, to be of sound mind
imeti zdráve nazore to have sound views
to je zdráva vaja this is a healthy exercise
odnesti zdrávo kožo (figurativno) to escape unscathed, to save one's bacon
ostanite zdrávi! I wish you continued good health
vrniti se živ in zdráv to return safe and sound
to je zdrávo zanj! (figurativno) (= prav mu je!) it serves him right!
gorski zrak je zelo zdráv the mountain air is very wholesome
videti je zdráva she looks well

zdràv bien portant, en bonne santé; sain ; (koristen zdravju) salubre, salutaire

zdrav ko riba biti être plein de santé, respirer la santé, se porter comme un charme
zdrav biti être en bonne santé (ali bien portant), aller bien, se bien porter
imeti zdravo pamet avoir du bon sens (ali le sens commun)
čil in zdrav sain et sauf
zdrav na telesu in duhu sain de corps et d'esprit
zdravo podnebje climat moški spol sain (ali salubre)
zdrava prehrana nourriture saine
zdravi zobje dents saines
zdrav(o)! (pozdrav) salut!, bonjour!, au revoir!
ostanite zdravi! portez-vous bien!

zdràv sano; bien de salud; con buena salud ; (koristen zdravju) salubre, saludable ; (zdravilen) salutífero

zdrav kot riba v vodi sano como un roble; más sano que una manzana
duševno zdrav sano de espíritu
čil in zdrav sano y salvo
zdrava pamet el buen sentido, el sentido común
zdrava prehrana alimentación f sana
zdravo spanje un sueño profundo
zdravi zobje dientes m pl sanos
zdrav zrak aire m sano
biti zdrav estar bien de salud
videti si zdrav tienes buen aspecto, fam tienes buena cara
ostanite zdravi! ¡que usted siga bien!, ¡tenga usted mucha salud!

zdràv -áva -o prid. sănătos, zdravăn
□ zdrava pamet ekspr. bun-simţ

zgubi|ti (-m)

1. ➞ → izgubiti; šport pri kartah: matsch werden; po nemarnosti: versaubeuteln

2. ➞ → porazgubiti

3.
figurativno zgubiti živce durchdrehen
zgubiti pamet überschnappen
zgubiti zaupanje v irre werden an

4.
zgubiti se (zaiti) irregehen, irrefahren, sich verlaufen
(razgubiti se) sich verlaufen, sich zerstreuen
| ➞ → razgubiti se

zméšati (-am) perf.

1. mescolare; mischiare:
zmešati malto mescolare la malta
zmešati karte mescolare le carte

2. ekst. confondere; disorientare:
zmešati ljudstvo confondere la gente
zmešati komu pamet (dekle) far innamorare qcn., far perdere la testa a qcn.
pog. računalnik mu je zmešal glavo il computer lo ha completamente avvinto
zmešati komu korak far perdere il passo
pog. zmešati komu nit, načrte, štrene sventare i piani di qcn.
zmešati komu sled depistare qcn.

zna|ti¹ (-m)

1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
zna na pamet auswendig können
znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
znati si pomagati sich zu helfen wissen
znati živeti ein Lebenskünstler sein
kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
(pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)

znáti to know

znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what