Franja

stilus (stylus) -ī, m (iz *(s)toi-lo-s; sor. s stimulus, īnstīgāre, stinguere) vsako pokončno (pokonci stoječe) koničasto oz. šilasto telo ali predmet

1. kot voj. t.t. stílus = ostnat kôlček, kolìč, kolíček z železnimi kavlji oz. konicami, nekak rogljač, železna nastava, železna past za poškodovanje nog: stilus occulitur Sil., stili caeci (zakriti) Auct. b. Afr., eminentes lignei stili Amm.

2. stílus, koničasto, podolgovato poljedelsko in vrtnarsko orodje, s katerim so ločevali rastline eno od druge in odstranjevali črve: Col., Pall.

3. rastlinsko steblo, deblo: Col.

4. železno ali (pozneje) koščeno, na spodnji strani priostreno, na zgornji širše pisalo (pisalce), črtalnik, pisalni črtnik; z njegovo konico so pisali na povoščene tablice (tabulae), z zgornjim, ploskim delom pa so zagladili (= zbrisali) pisne napake: Pl., Plin. iun., Q., Gell., Aug., Hier. idr., cum otiosus stilum prehenderat Ci., stilum vertenti mihi in Gallias Amm. ko sem pisalce obračal (= pisal); sicer stilum vertere = obrniti (obračati) pisalo = napisano zagladiti (zaglajati) s ploskim koncem pisalca, tj. spremeniti (spreminjati), popraviti (popravljati): vertit stilum in tabulis suis Ci., saepe stilum vertas H.; šalj.: stilis me totum usque ulmeis conscribito Pl. (gl. cōn-scrībō); dvoumno (stilus kot a) pisalo in b) bodalo, meč): si meus stilus ille fuisset Ci., hic stilus haud petet ultro quemquam animantem et me veluti custodiet ensis H.; meton.
a) raba pisalca = vaja (vaje) v pisanju, pisanje, sestavljanje (sestavitev, sestava) besedila (dela), spisovanje, pis(me)no sestavljanje, sestava, opis, opisovanje, popisovanje, literarno ustvarjanje: stilus optimus et praestantissimus dicendi effector ac magister Ci., unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., non ita dissimili sunt (sc. comoediae Andria et Perinthia) argumento, et tamen dissimili oratione sunt factae ac stilo Ter., neglegens stilus Q., rursus stilo incumbit Plin. iun. zopet se ukvarja s pisanjem, aliquid stilo prosequi Plin. iun. popisati (popisovati) kaj, pisati o čem, signare stilo Vell. zapisati, zapisovati, ut geographici stili formarunt Amm. po zemljepisnem (geografskem) opisu; pren. = pisalo, „pero“: stilus exercitatus Ci., orationes paene Attico stilo scriptae Ci., cedat stilus gladio Ci.
b) izražanje, način izražanja (pisanja), pisava, slog, stil: Eutr., Macr., Vop., Amm. idr., pressus demissusque Plin. iun., pugnax et quasi bellatorius Plin. iun., diligens T., morositate nimia obscurabat stilum Suet.
c) pisménstvo (písmenstvo), slovstvo, književnost, leposlovje, literatura, spisi, dela: Tert., Asinius … Pollio non minima pars Romani stili Val. Max.
d) pis(me)no oddani glas, glasovanje: cunctorum stilis ad unum sermonem congruentibus Ap.
e) supremus stilus oporoka, testament, volilo: familiares opes iunctioribus velut supremo distribuens stilo Amm.
f) jezik: Graecus, Romanus stilus Hier., transferre in stilum Latinum Porph.

strugarsk|i (-a, -o) Drechsler-
strugarska delavnica die Drechslerwerkstatt, die Drechslerei
strugarsko orodje das Drechselwerkzeug
strugarski nož das Drehmesser

sūbula -ae, f (iz *sū-dhlā: suere = „šivalno orodje“; prim. češ. šidlo = sl. šilo)

1. šilo: Pall., Vulg., pudet in aciem descendere pro dis hominibusque susceptam subula armatum Sen. ph., das gladiatores, sutorum regule, Cerdo, quodque tibi tribuit subula, sica rapit Mart., prorsum enim non eo infiti[ti]as nec radio nec subula nec lima nec torno nec id genus ferramenti[s] uti nosse Ap.; preg.: subulā leonem exicipis? Sen. ph. = tako slabo se oborožuješ zoper toliko nevarnost?

2. šilasto zidarsko kladivo: zemljemerski pisci.

supplice [süplis] masculin težka telesna ali smrtna kazen; huda bolečina; moralno mučenje, trpljenje, muka

supplice de la roue, du gibet mučenje, smrtna kazen na kolesu, na vislicah
supplice chinois (figuré) posebno okrutno in rafinirano mučenje
supplice du damné (religion) muke (večnega) pogubljenca
supplices pluriel éternels peklenske muke, figuré hudo mučenje
supplice de Tantale Tantalove muke
supplice du feu smrt na grmadi
le dernier supplice smrtna kazen
instruments masculin pluriel de supplice mučilno orodje
le mal de dents est un supplice zobobol je prava muka
aller, mener au supplice iti, voditi koga na morišče
éprouver le supplice de la jalousie doživljati težke muke zaradi ljubosumnosti
être au supplice (figuré) prestajati hude muke, trpeti; biti na trnih, biti kot na žerjavici
condamner un criminel au supplice obsoditi zločinca na smrt
mettre au supplice mučiti

športn|i [ó] (-a, -o) Sport- (artikli Sportartikel množina, avto der Sportwagen, časopis die Sportzeitung, dogodek das Sportereignis, funkcionar der Sportfunktionär, klub der Sportverein, pilot der Sportflieger, poročevalec der Sportberichterstatter, pozdrav der Sportgruß, pregled die Sportschau, ribič der Sportangler, Sportfischer, tisk die Sportpresse, zdravnik der Sportarzt, dvorana die Sporthalle, medicina die Sportmedizin, novica die Sportnachricht, oprema die Sportausrüstung, panoga die Sportart, poškodba die Sportverletzung, poškodba/okvara der Sportschaden, prireditev die Sportveranstaltung, reportaža der Sportbericht, stava die Ergebniswette, značka das Sportabzeichen, zveza der Sportverband, igrišče die Sportanlage, der Sportplatz, letalo das Sportflugzeug, orodje das Sportgerät, srce das Sportlerherz, Sportherz, srečanje das Sportfest)

švicarski nož frazem
(večfunkcionalno orodje) ▸ svájcibicska
A se samo meni zdi, da mobitel postaja nekakšen švicarski nož 21. stoletja? ▸ Csak nekem tűnik úgy, hogy a mobiltelefon a 21. század afféle svájcibicskája?
Je pravzaprav nekakšen švicarski nož med lopatami, saj je zložljiva, ima nazobčane robove za sekanje, trpežna rezila, v ročaju pa ima skrito žagico. ▸ Egyfajta svájcibicska a lapátok közt, mivel összecsukható, a lapát éle fogazott és ellenálló, a nyelében pedig egy kis fűrész van eldugva.

tabula -ae, f (indoev. kor. *telā- ravna, ploska deska; prim. umbr. tafle = in tabula)

1. deska, tabla, plošča: si tabulam de naufragio stultus adripuerit Ci., apparent arma virûm tabulaeque per undas V., latera clauduntur tabulis Plin., nomen Germanici plumbeis tabulis insculptum T.

2. occ.
a) poslikana tabla, slika: tabula picta Pl., Ci. idr. ali samo tabula: omnīs tabulas abstulit Ci., tabulam coloribus uris O. (o enkavstiki); preg.: sed heus tu, manum de tabulā; magister adest citius, quam putaramus Ci. ep. poslušaj, pazi, da jih ne dobiš po prstih; učitelj … (o dečkih, ki v času učiteljeve odsotnosti čečkajo razne reči na tablo, ko vstopi učitelj, pa takoj umaknejo prste z nje); poseb. zaobljubna (votivna) tablica (na kateri je bila naslikana nesreča, ki se je zgodila): Pers., me tabulā sacer votivā paries indicat H.; brodolomci so hodili s takimi tablicami prosjačit: ceteri (sc. naufragii) tabulam suam portant rogantes victum Ph.
b) igralna deska: O., Sen. tr., Iuv., s celotnim izrazom tabula aleatoria P. F.
c) deska z zakoni, zakonska tabla: leges in XII tabulis Ci. zakoni (zakonik) na dvanajstih tablah, zakoni decemvirov, toto Capitolio tabulae figebantur Ci.
d) pisalna deščica (tablica), računska deščica (tablica): Pl., Prisc. idr., (sc. pueri) laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H., tabula litteraria Varr. pisalna tablica za otroke, tabulam ponere L. odložiti pisalno orodje.
e) dražbena (licitacijska) tablica: adest ad tabulam Ci. pri dražbi, ad tabulam venire Ci. biti na dražbi, biti naprodaj (na prodaj).

3. vsako pisanje, npr.
a) spis, sestavek, knjiga, zapis, zapisnik, vpis, zaznamek, seznam, pogodba, dogovor, protokol ipd.: in castris Helvetiorum tabulae repertae sunt C. zapiski, circumfertur … tabula ingens rerum venalium Plin. iun. zaznamek, iste in tabulas refert Ci. zapiše povedano v zapisnik, e tabulā pictos ediscere mundos Pr. ali tabula Dicaearchi Ci. ep. zemljepisna tablica, zemljevid, tabulae nuptiales T. ali samo tabulae Iuv. ženitna pogodba, tabulae venditionis Ambr. kupna pogodba.
b) poslednje pisanje, poslednja volja, volilo, oporoka, testament: tabulas a te removere memento H., in tabulas multis haec via fecit iter O., aperire tabulas Plin. iun., tabulas testamenti omnibus mensibus renovare Petr. oporoko vsak mesec spremeniti, tabulae supremae Ps.-Q. (Decl.), Mart.
c) imenik izobčencev, proskripcijska tabla: nomen refertur in tabulas Sexti Rosci Ci., in tabulam Sullae si dicant discipuli tres Iuv., levius tabulā quam Cicerone nocens Mart.
d) popis (seznam) glasov v ljudskih skupščinah in volitvah: Varr. idr., comitiis dederas tabulam praerogativae Ci.; occ. pl. tabulae
a) (v zasebnem življenju) računske knjige, dolžne knjige, glavna knjiga: tabulas conficere Ci. držati knjigo, tabulas diligentissime legere et digerere Ci., menstruas paene rationes in tabulas transferre Ci. vknjižiti, quid enim expectas? Bellum? An tabulas novas? Ci. razveljavljenje (razveljavitev) dolgov po uvedbi novih dolžnih knjig, timorem novarum tabularum tollere C. odvzeti strah pred razveljavljenjem dolgov; meton.: beneficiorum novae tabulae Sen. ph. izbris (izbrisanje) iz spomina.
b) (v državni upravi) (državne, javne) listine, dokumenti, akti, državni arhiv (starejše državna pismohrana): Plin. idr., senatus consultum inclusum in tabulis Ci., eae tabulae, in quibus senatus consultum perscripserant Ci., tu tabulas publicas Heracliensium desideras Ci., ut prima aut inter primos nomina sua vellent in publicis tabulis esse L., tabulas corrumpere Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci. v državne račune; poseb. tabulae publicae α) cenzorski vpisniki: eum qui aedem Nympharum incendit, ut memoriam publicam recensionis tabulis publicis inpressam extingueret Ci. β) državna (javna) dolžna knjiga, ki so jo hranili v erariju (državna blagajna): cura tabularum publicarum T. vodenje (upravljanje) te knjige, vodenje državne blagajne (državnega proračuna).

4. sinekdoha
a) klop: solventur risu tabulae H. klopi se bodo podrle.
b) menjalska (menjalniška) miza: Sestia, Valeria Ci.

5. v pl. gube v obleki (gr. πτυχαί): Tert.

6. odsek polja, vrsta, sloj: Pall., zemljemerski pisci.

tatinsk|i (-a, -o) diebisch, langfingerig, Diebes- (plen die Diebesbeute, das Diebesgut, pohod der Diebeszug, drhal das Diebsgesindel, das Diebespack, gnezdo die Diebeshöhle, orodje das Diebeswerkzeug)

telováden gymnastic

telovádni čevlji gym shoes pl, VB plimsolls pl, ZDA pogovorno sneakers pl
telovádno društvo gymnastic (ali athletic) society (ali association), pogovorno gym club
telovádne hlače shorts pl, (dolge) gym trousers pl
telovádni nastop gymnastic display
telovádno orodje gymnastic apparatus
telovádni učitelj (v šoli) PE teacher, PT teacher
telovádna ura (v šoli) PE lesson, PT lesson
telovádna vaja gymnastic exercise
telovádna vrsta squad of gymnasts
telovádne proste vaje light gymnastics
telovádne orodne vaje heavy gymnastics, gymnastics with apparatus

telováden de gymnastique

telovadno društvo société ženski spol de gymnastique
telovadna dvorana salle ženski spol de gymnastique, gymnase moški spol
telovadne hlače (telovadna srajca) culotte ženski spol (maillot moški spol) de gymnastique
telovadno orodje appareils moški spol množine de gymnastique, agrès moški spol množine
telovadni učitelj professeur moški spol (ali moniteur moški spol) de gymnastique
telovadna ura leçon ženski spol (heure ženski spol, cours moški spol) de gymnastique
telovadna vaja exercice moški spol (de) gymnastique, exercice physique

telováden (-dna -o) adj. di, della, da ginnastica; ginnico:
telovadna vrsta squadra di ginnasti, di ginnaste
telovadne copate, telovadni copati scarpette da ginnastica
telovadne hlače pantaloncini da ginnasta
televadne vaje esercizi ginnici
telovadno društvo società ginnica
telovadno orodje attrezzo ginnico

telováden gimnástico, gínmico

telovadno društvo (zveza) sociedad f (federación f) gimnástica
telovadni klub (šport, vaja, telovaden nastop ali festival, orodje) club m (deporte m, ejercicio m, festival m, aparato m) ginmástico
telovadni učitelj (ura, dvorana, obleka) profesor m (lección f, sala f, traje m) de gimnasia
telovadni čevlji (hlače, srajca) calzado m (calzón m, camiseta f) de gimnasta
telovadni prostor gimnasio m; campo m para ejercicios gimnásticoos
telovadne igre juegos m pl gímnicos
telovadni pouk lecciones f pl de gimnasia, enseñanza f de la gimnasia
telovadni zavod gimnasio m; instituto m gimnástico

telovadn|i (-a, -o) Turn- (copat der Turnschuh, hlačke die Turnhose, vaja die Turnübung, vrsta die Turnriege, društvo der Turnverein, orodje das Turngerät), Gymnastik- (kij die Gymnastikkeule, obroč der Gymnastikreifen, trak das Gymnastikband, palica der Gymnastikstab, žoga der Gymnastikball)
telovadni dres der Gymnastikanzug, Turnanzug

tendicula -ae, f (tendere) napeta vrv

1. kot orodje valjavcev: cum (sc. fullo) … vestimenta tendiculis diducta leviter aspergit Sen. ph., tamquam in tendicula magni fullonis extenditur Aug.

2. kot zanka, past, starejše zadrga, stava, klonja: pastor pecus suum solet ponere in illa captoriā tendiculā Aug.; pren.: Vulg., Eccl. idr., aucupia verborum et litterarum tendiculae Ci., Manichaeorum tendiculae Aug., dialecticorum tendiculae Hier.

terebra -ae, f (terere)

1. sveder, vrtalo: Ca., Col., Plin., Hier.; poseb. kot kirurško orodje: Cels.

2. têrebra = zidovrt, oblegovalni stroj, dolg drog s priostrenim koncem: Diades scriptis suis ostendit se invenisse turres ambulatorias, quas etiam dissolutas in exercitu circumferre solebat, praeterea terebram et ascendentem machinam Vitr.

3. metaf. vrtač = (žužek) lesni črv, kukec, trdoglàv, starejše lesogrizec: Isid.

tórba bag; (krušnjak) haversack; (tornistra) knapsack

polna tórba bagful (of)
tórba za orodje, za potrebščine kitbag
beračeva tórba beggar's bag
lovska tórba gamebag
tórba za naboje pouch
šolska tórba satchel
ženska tórba handbag, arhaično reticule, (brez ročaja) clutch bag
tórba s patentno zadrgo zipper bag

tórba sac moški spol , sacoche ženski spol , havresac moški spol

lovska torba gibecière ženski spol, carnassière ženski spol
torba za orodje trousse ženski spol à outils
ročna torba sac à main
šolska torba sac d'écolier, cartable moški spol

tórba (-e) f borsa, sporta; sacca:
nakupovalna torba la borsa della spesa
hladilna torba frigo portatile
kopalna torba borsa da spiaggia
lovska torba carniere
potovalna torba sacca
šolska torba cartella
torba za čevlje scarpiera
torba za orodje bolgia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nositi glavo v torbi rischiare la pelle
pren. imeti zmeraj polno torbo novic avere sempre un sacco di notizie da dare

tórba saco m ; bolsa f ; (aktovka) cartera f (de documentos)

lovska torba morral m
torba za orodje bolsa de herramientas, herramental m
ročna torba saco de mano
torba na biciklu maletín m
šolska torba cartapacio m, vade m

tortúra (mučenje) torture

orodje za tortúro instrument of torture