Franja

Hērodotus -ī, m (Ἡρόδοτος) Heródot, grški zgodovinopisec, začetnik gr. zgodovinopisja, rojen okrog l. 484 v karijskem Halikarnasu, umrl okrog l. 424 v Turijih (Thurii) v južni Italiji; svojo zgodovino (v 9 knjigah) je začel pisati šele po več potovanjih: Ci., Vitr., Q.

Hēsiodus -ī, m (Ἡσίοδος) Hezíod, ob Homerju najstarejši grški pesnik, roj. (okrog l. 850) v eolski Kimi (Cȳmē, Κύμη), odkoder se je preselil s svojim očetom v bojotsko Askro, zato imenovan Ascraeus (ὁ Ἁσκραῖος): Varr., Ci., O., Q. Spesnil je več didaktičnih epov; poseb.:
a) Ἐργα καὶ ἡμέραι (Opera et dies), nekaka „kmečka pratika“,
b) Θεογονία Rodovnik bogov.
c) Ἀσπὶς Ἡρακλέους (Scutum Herculis). — Od tod adj.

1. Hēsiodīus (-ēus) 3 (Ἡσιόδειος) Heziodov: Sid., illud Hesiodium Ci.

2. Hēsiodicus 3 Heziodov: carmen Serv.

Hipparchus -ī, m (Ἵππαρχος) Hipárh,

1. grški matematik in zvezdoslovec iz Niceje okrog l. 160 pred Kr.: Ci. ep., Col., Mel., Plin.

2. starejši sin samodržca Pejzistrata; l. 514 sta ga Harmodij in Aristogejton umorila: Plin., Gell.

Hippocratēs -is, m (Ἱπποκράτης) Hipókrat,

1. najslavnejši grški zdravnik, doma z otoka Kosa (Cōs), roj. okrog l. 460, umrl v tesal(ij)ski Larisi okrog l. 366: Varr., Ci. Od tod adj. Hippocraticus 3 hipokratski: laniena Prud. (ki ima Hippocrātica).

2. neki Sirakužan: L.

Hippōnax -actis, m (Ἱππῶναξ) Hipónaks znamenit jambski pesnik iz Efeza, okrog l. 540 v Klazomenah, od tod imenovan tudi Clazomenius Klazomenski; izumil je verz (gr. σκάζων) šepavi jamb (holijamb): Ci., H., Plin. — Od tod adj. Hippōnactēus 3 (Ἱππονάκτειος) Hiponaksov = zbadljiv, rezek: praeconium Ci. ep. (o zabavljici Licinija Kalva); subst. Hippōnactēī -ōrum, m (sc. versūs, σκάζοντες) Hiponaksovi veri: Ci.

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

Ībycus -ī, m (Ἴβυκος) Íbik,

1. grški lirik iz Regija, okrog l. 550 na Samosu, znan po pripovedki o žerjavih, ki so bili priča njegovemu umoru in so pozneje razkrinkali storilce: Ci., Stat. Od tod adj. Ībycīus 3 (Ἰβύκειος) Íbikov: metrum Serv.

2. neka sicer neznana oseba: uxor pauperis Ibyci H.

Īcarus -ī, m (Ἴκαρος) Íkar

1. Atenec, Erigonin oče, ki je za časa kralja Pandiona v Atenah gostoljubno sprejel Bakha (Dioniza), za kar mu je hvaležni bog dal trto in mehe z vinom. Trto je Ikar v Atiki zasadil in tako tam postal prvi vinogradnik, z vinom v mehih pa se je vozil okrog po deželi ter ga razdelil med svoje rojake. Ko so se nekateri pastirji z vinom opijanili, so jih imeli njihovi tovariši za zastrupljene, zato so Ikarja ubili. Erigona je s svojo psico (ki se je imenovala gr. μαῖρα = bleščeča) iskala očetov grob in se, ko ga je bila našla, ob njem na drevesu od žalosti obesila. Jupiter (ali Bakh) je postavil vse tri na nebo kot ozvezdja: Ikar = Bootes ali Arcturus, Erigona = Virgo, psica = Canis, Sirius (pasja zvezda): Hyg. (ki ga imenuje tudi Īcarius) primus tegis, Icare, vultūs O., cunctis Baccho iucundior hospes Icarus, ut puro testantur sidera caelo Erigoneque Canisque Tib., Icare, Cecropiis merito iugulate colonis Pr. Od tod adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev: Icarii stella proterva canis O., boves (= ozvezdje Bootes) Pr., astrum, latratūs, palmes Stat. —

2. Dajdalov sin; z očetom, ki je bil sebi in sinu napravil umetne perutnice, je bežal iz kretskega labirinta. Oče se je držal zemeljskega površja, sin pa, čeprav posvarjen, se je previsoko povzpel, zato mu je sončna vročina raztopila vosek, ki je peresa njegovih perutnic držal zlepljena; Ikar je padel v jugovzhodni del Egejskega morja: O., Hyg. Od tod baje adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev, ikar(ij)ski (= po Ikarju imenovan) v zvezah: Icarium mare Plin., Ap. Ikar(ij)sko morje (jugovzhodni del Egejskega morja) = Icarii fluctus H., Icariae aquae O., Icarium litus ali Icaria litora Plin., Icarium pelagus Cl., tudi samo Īcarium -iī, n (sc. mare) O.; v resnici pa je ta adj. izveden iz subst. Īcaria, ki je ime otoka v Egejskem morju zahodno od Samosa, sl. torej = ikarijski.

Īdalium -iī, n (Ἰδάλιον) Idálij, predgorje in mesto na Cipru, staro prizorišče Venerinega bogoslužja s svetiščem in gajem, posvečenim Veneri: V., Plin. Od tod adj. Īdalius 3 (Ἰδάλιος) idál(ij)ski, pesn. včasih = ciprski (kiprski): domus, Venus V., astrum Pr. zvezda (za starodavnike) Venera, vertex Pr., sagitta Sil., suci, volucres Stat.; subst.
a) Īdalia -ae, f (sc. terra) Idálija, pokrajina okrog idal(ij)skega mesta: V.
b) Īdaliē -ēs, f Idálija, Venerin vzdevek = idal(ij)ska —, ciprska Venera: O.

id-circō (iccircō), adv. (id in kot praep. rabljen abl. subst. circus „okrog tega“ =) zato, zaradi tega, (ob to)

1. abs.: idcirco moneo vos ego haec Pl., idc. huic nostro tradita est provincia Ter., neque enim idc. Cu., Pompei memoriam amisimus Ci., hostes copias suas ex castris producunt neque idc. Caesar opus intermisit C., idcircone vager scribamque licenter? H.

2. ki se nanaša na subsekutivne (redk. na antecesivne) kavzalne, finalne in kondicionalne stavke: idc. arcessor, nuptias quod mihi apparari sensit Ter., negant sapientem idc. virum bonum esse, quod eum sua sponte bonitas delectet Ci., haec non idc. dico, quod inutilem horum locorum … cognitionem puto Q., tacetis idc., quia periculum vitatis Ci., quia natura mutari non potest, idc. verae amicitiae sempiternae sunt Ci., nec enim, quia movetur qui ingreditur, idc. qui movetur ingreditur Q., non solum idc. quia … , verum etiam quia … Lact., idc. nemo superiorum attigit, ut ipse tolleret Ci., legibus idc. servimus, ut liberi esse possimus Ci., cum prooemium idc. comparatum sit, ut index fiat conciliatior Q., me idc. haec tanta facinora promittere, qui vos oblectem Pl., sese idc. ab suis discedere noluisse, quo facilius civitatem in officio contineret C., pactionem fecerat, ne condemnaretur Ci., neque enim, si multitudo litium … dat locum vel vitiosissimis oratoribus, idc. nos hic quod quaerimus omittemus Ci., non si Opimium defendisti, … idc. te isti bonum civem putabunt Ci., nec, si te validus iactaverit Auster in alto, idc. navem … vendas H., nec, si pugnent inter se, qui idem didicerunt, idc. ars … non erit Q.

īn-fundō -ere -fūdī -fūsum

I.

1. vli(va)ti, (v)suti, (v)sipati v kaj: Cu., Iust., Sen. ph., Iuv., Petr., Cels., Lact., sincerum est nisi vas, quodcumque infundis, acescit H., ceris opus (z medom) infundite Ph. napolnite, infundam tibi poculum H. napolnim ti, sororis filio infudit venenum (sc. in poculum) Ci. je natočil, latices inserto cornu inf. V., faucibus singulos sextarios per cornu (lijak iz roževine) Col., aurum alicui in os Plin., aliquid in naribus, per nares Col. vbrizgniti (brizgati v ...), cinis in aurem infusus Plin., vino infusus Macr. pijan; med.: infuso humore mitescere Cu. s tem da vteka, Oceanus infusus in multos sinus Plin., maria infusa terrae Plin., amnis litori infusus Mel.

2. metaf. vli(va)ti, (na)polniti kaj s čim, (raz)širiti po čem: in aures orationem inf. Ci. kapati v, aliquid eiusmodi auribus eius inf. Amm., id patulis imperatoris auribus Amm., ex his quae didicit aliqua magorum sensibus Amm., per aures nunc voce nunc pectine cantum Sil., vitiosi principos vitia infundunt in civitatem Ci.; med. teči v, doteči (dotekati), priteči (pritekati), vdreti (vdirati), (pri)valiti se v kaj: populus circo infusus V., hinc agmina infusa in Graeciam Cu., infusa per artus mens V. razširjena, animus infusus in mundo Ci., homines humiliores in alienum genus infunduntur Ci. se vrivajo. —

II.

1. polivati, razli(va)ti: nimbum desuper infundam V., humeris infundere rores V., cera infusa tabellis O., merum super altaria Suet.

2. pren. (o stvareh, snoveh) nasuti, obsuti, posuti, razsuti (razsipati): iumentis hordea Iuv., pulverem Cat., nix infusa V., margaritas mare litoribus infundit Cu. meče bisere na obrežje, jo posiplje z biseri, sagittas infundere ratibus Cu. obsuti s puščicami, humeris infusa capillos O. z lasmi, ki se spuščajo po ramah; med. razli(va)ti se = razprostreti (razsprostirati) se: iam sole infuso V. že je bilo sonce razlilo svojo svetlobo, cum sol in aliquem clausum locum infusus est Sen. ph. je prodrlo, tepor solis infusi Plin. iun.; occ. (kakor „razlit“) ležati: coniugis infusus gremio V. ali collo infusa mariti (amantis) O. ovit(a) okrog vratu.

in-nectō -ere -nexuī -nexum

1. ovi(ja)ti, (po)vez(ov)ati: Val. Fl., Col., anguis … innectit comas V., colla auro innectantur (zlat ovratnik) V., palmas armis V., capiti diadema Aur., cornibus arentes ramos Sil., huic catenas Sil.; z gr. acc.: crinem vittis innexa cruentis V., umeros innexus amictu V.; sklad je dvojen: i. fauces laqueo (abl.), tempora sertis (abl.) O., tudi vincula gutturi H., colla lacertis i. O. objeti; med.: cervicibus innecti T. okrog vratu se oviti; pren.: fraus innexa clienti V. okrog njega ovita.

2. (z)vezati, zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: Cels., inter se innexi rami L., causas morandi i. V. celo vrsto vzrokov navesti (navajati), plures moras Stat., insidias letales Amm.

3. metaf. zvezati, tesno spojiti: Hyrcanis per affinitatem innexus T., separatae sint virtutes aut innexae Sen. ph.; occ. zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: innexus conscientiae eius T. njegov somišljenik, sokrivec, mentem i. Sen. tr.

Intercīdōna -ae, f (intercidere) Intercidona, eno izmed treh božanstev (Intercidona, Pilumnus, Deverra), ki so branila Silvanu v hišo, v kateri je ležala otročnica. Da bi označili to božje varstvo, so šli trije možje ponoči okrog otročničinega stanovanja: eden je zasadil sekiro v prag, drugi je tolkel po njem s tolkalom (ki se je uporabljalo pri pripravljanju moke), tretji pa ga je pometel z metlo. Ta tri znamenja kulture (sekira, tolkalo, metla) naj bi bila Silvana oplašila, da ne bi vdrl ponoči v hišo in mučil mater: Varr. ap. Aug.

in-torqueō -ēre -torsī -tortum

1. usuka(va)ti, vplesti (vpletati), zaplesti (zapletati), navznoter zasuka(va)ti, zavi(ja)ti: intorti capillis Eumenidum angues H., funes intorti O. spletene, capilli Mart. kodrasti, rudentes Cat., intorto verbere terga seca Tib. s spletenim bičem, prono in pollice torquens (tmeza = prono pollice intorquens) libratum tereti versabat turbine fusum Cat., usum feroci stamen manu Sen. tr., undam truncis Val. Fl. razburkati, intorta cornua arietis Col. nazaj zaviti, paludamentum (pallium) circa bracchium i. L., Petr. oviti, deti okrog … , navis retro retorta L. nazaj obrnjena, pampini folium intortum Pl., vertice muricatim intorto Plin., teneras arbores intorto stramento vestire Plin. s slamnatimi vrvmi; metaf.: intortus (lusciniae) sonus Plin. žvrgoleč glas, intortum (noctuae) carmen Ap. cvrčeča, vreščava.

2. (preteč) proti komu zagnati, zadegati, vreči: ita se ad intorquenda pila expedierat miles T., ei (tergo) intorsit hastam (iaculum) V., telum in hostem Ci., V., Sen. ph., iaculum tergo Sil., in moenia cornum Sil., molem intorti saxi Sil.; metaf. o pogledu: oculos V. oči prevračati, μὴ μοι γοργείην κεφαλὴν δεινῖο πελώρου intorqueat Ci. da vrže svoje Meduzine oči name; o besedah: alternis versibus intorquentur inter fratres gravissimae contumeliae Ci. bratje se obkladajo (med seboj) z najhujšimi očitki, dicteria usque in ipsum Luc. fr. bruhati, diram vocem Sil. zagnati.

3. razsuka(va)ti, zategniti (zatezati), (s)kriviti: caulem, ramulos Plin., Col., mentum in dicendo Ci., vultum Gell., talum Auct. b. Hisp., Aur. izviniti, izpahniti; metaf.
a) skriviti = pokvariti, popačiti: verbo ac litterā omne ius intorquere Ci., mores Pers.
b) zmesti, zbloditi: orationem Pl. — Od tod adv. pt. pf. intortē

1. zasukano, zavito: bruscum intortius crispum Plin.

2. metaf. napak, napačno: hoc dicere Aug.

Īphicratēs -is acc. -en abl. -e, m (Ἰφικράτης) Ifikrát, gr. moško ime; znan je poseb. Ifikrat, atenski vojskovodja okrog l. 400—350; spremenil je način grškega vojskovanja, tako da so se lahko čete mnogo hitreje premikale po bojišču: N., Iust. — Od tod adj. Īphicratēnsis -e, Ifikratov: N.

jar|ek¹ moški spol (-ka …) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Graben (Filipinski Philippinengraben, globokomorski Tiefseegraben, grajski Burggraben, [Schloßgraben] Schlossgraben, iskalni Suchgraben, okrog obzidja Wallgraben, za odvodnjavanje Entwässerungsgraben, napolnjen z vodo Wassergraben, namakalni Bewässerungsgraben, odtočni [Abflußgraben] Abflussgraben, plitvi Kriechgraben, vojska strelski Schützengraben)
cestni jarek der Straßengraben, der Rinnstein, die Gosse
rob jara der Grabenrand

jugovzhod samostalnik
1. (smer) ▸ délkeletPo jutranjem kopanju in uživanju narave se počasi odpravimo naprej proti jugovzhodu. ▸ A fürdéssel és a természet élvezetével töltött délelőtt után lassan délkelet felé vesszük az irányt.
Okrog poldneva zapiha od jugovzhoda dnevni veter z morja. ▸ Dél körül délkelet felől feltámad a nappali szél.

2. (območje) ▸ délkeletV četrtek bodo padavine oslabele in čez dan ponehale, najpozneje na jugovzhodu države. ▸ Csütörtökön a csapadék gyengül, majd napközben megszűnik – legkésőbb az ország délkeleti részén.

jur -uri n okolica
□ în jur de okoli, okrog
□ prin jur naokrog

káša bouillie ženski spol , gruau moški spol ; (grahova, krompirjeva) purée ženski spol

mlečna kaša bouillie au lait
ovsena kaša gruau d'avoine
prosena kaša bouillie de millet
riževa kaša bouillie de riz, riz moški spol au lait
hoditi kot mačka okrog vrele kaše tourner autour du pot

káša (-e) f purè, purea (di patate)

1. gastr. pappa; passato:
(prosena) kaša pappa di miglio
redko krompirjeva kaša (krompirjev pire) purè
jabolčna kaša passato di mele

2. ekst. poltiglia

3. pren. (neprijeten položaj) pasticcio:
spraviti koga v kašo mettere qcn. nei pasticci; pog. inguaiare qcn
pren. skuhati komu lepo kašo inguaiare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hoditi kakor mačka okrog vrele kaše menare il can per l'aia
pren. pihati komu kašo piantar grane
meteor. babja kaša (babje pšeno) gragnola
med. barijeva kaša solfato di bario
les. lesna kaša pasta di legno
papirna kaša pasta, massa di carta
fiziol. želodčna kaša chimo