Franja

tôvor (-óra) m

1. carico:
odpraviti, prevzeti tovor spedire, prendere in consegna un carico
razsuti tovor carico sfuso
koristen tovor carico utile

2. carico, soma; ekst. traino:
sedlo za tovor basto da soma

Übel, das, (-s, -) zlo; (Leiden, Krankheit) težave, tegobe; das kleinere Übel manjše zlo; ein notwendiges Übel nujno zlo; das Übel bei den Wurzeln packen zagrabiti zlo pri koreninah, izkorenititi zlo; einem Übel abhelfen odpraviti zlo; von Übel sein slab; zu allem Übel povrh vsega; ein Übel kommt selten allein nesreča ne pride nikoli sama; erlöse uns vor dem Übel reši nas hudega

ukin|iti (-em) ukinjati (razpustiti) auflösen; (odpraviti) abschaffen; (odpraviti, razveljaviti) aufheben; delovanje, obratovanje: einstellen (die Arbeit/Tätigkeit einstellen); tovarno, obrat: [stillegen] stilllegen
ukiniti z racionalizacijo wegrationalisieren

ùstav m (rus. , csl.) ustava: dati narodu ustav; povrijediti ustav prekršiti ustavo; oboriti ustav odpraviti, ukiniti ustavo; ustav SFRJ

vēnor -ārī -ātus sum (iz indoev. kor. *u̯ei̯(H)- odpraviti se, nameniti se; preganjati, zasledovati, stremeti za čim; prim. skr. véti, váyati stremi, zasleduje, pra-vayanaḥ za priganjanje služeč, priganjalo, palica za priganjanje, gr. ἴεμαι pomikam se naprej, hitim, zahtevam, stremim, lat. via (morda tudi vīs hočeš in vīs moč, sila), sl. voj, vojak, vojna, lit. výti, vejù loviti, zasledovati, stvnem. weidōn loviti, stvnem. weida lov, paša, nem. Weidmann, Weide)

1. intr. loviti (živali), biti na lovu, imeti lov, iti na lov, hoditi na lov: Pl., Ter., Plin. iun., Val. Fl. idr., ii, qui venari solent Ci., venor pedes (peš) Cu., ire venatum V., L. epit. na lov, venandi et equitandi laus Ci., aluntur venando Mel. živijo od lova, canum alacritas in venando Ci.; pesn. subst. vēnantēs -ntum, m lovci: O., Ph., V., Lucr.; preg.: invitas canes ducere venatum Pl., piscari in aëre, venari in mari Pl. = zastonj se truditi.

2. trans. loviti, goniti: Pl., Plin., Ap., Gell. idr., feras O., Sen. ph., canibus leporem venabere V.; metaf. loviti koga, kaj, stremeti za čim, gnati se za čim, prizadevati si za kaj: pomis viduas venantur avaras H., filia venans viros Ph. nastavljajoča mreže moškim, amicam, amores O., plebis suffragia non venor H., laudem modestiae Corn.

Opomba: Venor v pass. pomenu: Enn. fr., Prisc.

vizum samostalnik
(dokument) ▸ vízumSopomenke: viza
Povezane iztočnice: bivalni vizum, delovni vizum, izstopni vizum, letališki tranzitni vizum, schengenski vizum, tranzitni vizum, vstopni vizum, študentski vizum, turistični vizum

Wanderstab, der, popotna palica; den Wanderstab nehmen odpraviti se na pot

Wort, das, (-/e/s, Wörter/-e) beseda; Theologie Beseda; Wort zum Sonntag nedeljska pridiga; geflügeltes Wort krilatica; leere Worte prazne besede; das Wort führen imeti besedo, govoriti; das große Wort haben imeti glavno besedo; viele Worte machen veliko govoričiti (o); nicht viele Worte machen na kratko povedati; kein Wort verlieren über ne izgubljati besed o; kein Wort verstehen ne razumeti niti besedice; das letzte Wort haben imeti zadnjo besedo; das Wort verbieten vzeti besedo, prepovedati govorjenje; das Wort entziehen bei Diskussionen usw.: vzeti besedo; das Wort ergreifen spregovoriti; das Wort aus dem Mund nehmen vzeti besedo iz ust; das Wort im Munde herumdrehen obračati besede v ustih; ein gutes Wort einlegen reči dobro besedo (za); ein offenes Wort reden odkrito govoriti; daran ist kein wahres Wort na tem ni kančka resnice; jemandem/einer Sache das Wort reden izrecno se zavzeti za (koga/kaj);
auf: aufs Wort hören ubogati na besedo; aufs Wort glauben verjeti na besedo;
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo;
in: in Worten z besedami; ins Wort fallen pasti v besedo;
mit: mit anderen Worten z drugimi besedami; mit einem Wort skratka; mit zwei Worten sagen povedati v dveh besedah; mit leeren Worten abspeisen odpraviti s praznimi besedami;
nach: nach Worten ringen trudoma iskati besede;
ohne: ohne ein Wort zu sagen brez besed;
um: ums Wort bitten prositi za besedo;
von: ein Mann von Wort mož beseda; ein Mensch von wenig Worten redkobeseden človek;
zu: zu Wort kommen priti do besede; sich zu Wort melden javiti se za besedo, figurativ oglasiti se; zu (seinem/ihrem) Wort stehen držati besedo

zastoj [ô] moški spol (-a …) die Stockung, der Stau, (nabiranje) die Stauung; (prometni Verkehrsstau, Verkehrsstockung, Verkehrsstauung, trgovinski Handelsstockung, visoke temperature Wärmestauung, v obratovanju Betriebsstockung, krvi Blutstauung, žolča Gallenstauung); der Stillstand; (zastajanje v obtoku) der Rückstau
srčni zastoj die Herzlähmung, der Herzstillstand
zastoj pri dihanju der Atemstillstand
gospodarski zastoj die Flaute
čas zastoja die Haltezeit
območje zastoja der/das Staubereich
višina v območju zastoja die Stauhöhe
odpraviti zastoj/zastoje v (etwas) entstauen
brez zastojev promet, delo: zügig

zlo [ò] srednji spol (zla …) das Übel, der [Mißstand] Missstand; das Böse; das Unheil; der Übelstand
dobro in zlo Gut und Böse
manjše zlo das kleinere Übel (izbrati manjše zlo das kleinere Übel wählen)
nujno zlo ein notwendiges Übel
temeljno zlo das Grundübel
onstran dobrega in zlega jenseits von Gut und Böse
odprava zla pravo die Remedur
odpraviti zlo einem Übel abhelfen
šteti komu kaj v zlo (jemandem etwas) ankreiden, verdenken
zagrabiti zlo pri koreninah das Übel bei den Wurzeln/an der Wurzel packen
želeti zlo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
iti po zlu in die Binsen gehen
povrniti z zlom Übel lohnen

zlorába abuse; misuse, misusage; improper use

groba, kričeča zlorába gross, flagrant abuse
zlorába oblasti abuse of authority (ali of power)
zlorába zaupanja abuse of confidence (ali of trust)
zlorába z zaupanim denarjem (poneverba) embezzlement, defalcation, malversation
zlorába se bolj in bolj, vse bolj širi (the) abuse is becoming more and more widespread (ali is escalating)
zlorábe je treba odpraviti abuses must be remedied

zurückbegeben^*: sich zurückbegeben podati se nazaj, odpraviti se nazaj

ἀγώγῐμος 2 (ἀγωγή) 1. kar se da lahko odpraviti ali prepeljati, prevozen; τὰ ἀγώγιμα vozno blago. 2. kogar sme ubiti, kdor hoče, preklican; kdor se sme pred sodnijo pripeljati. 3. vodljiv, ki se da lahko zapeljati (πρός τι).

παύω [fut. παύσω, pass. pf. πέπαυμαι, aor. ἐπαύθην itd., ep. pr. inf. παυέμεν(αι), impf. iter. παύεσκεν in παυέσκετο, aor. cj. 3 sg. παύσῃσι, 1 pl. παύσομεν] I. act. 1. trans. storim, da kdo neha, ustavim, ukinem, končam, odstranjujem, odpravljam; zadržujem (oviram) koga, da ne stori česa τινά τινος, odvračam od česa; pomirim, tolažim, olajšujem (bolečine), τόξον pustim, da počiva, λόγον končno sklenem, ἀγορήτην storim, da umolkne = usmrtim; τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavim, pahnem s prestola, ἐκ κακῶν rešim iz (oprostim) nesreče, γελῶντά τινα preženem komu smeh, ἐνοχλοῦντά τινα naredim konec nadležnostim. 2. intr. samo imper. παῦε, παύετε nehaj(te), stoj(te), miruj(te), molči(te), tiho! II. pass. in med. 1. a) neham s čim, odneham od česa, opustim kaj τοῦ γόου, s part. οἰκτείρων neham pomilovati, λέγων govoriti, sklenem govor, umolknem; b) umirim se, mirujem, neham (končam) se, φλόξ ugasne, ἄνεμος veter se poleže; παυστέον treba je odpraviti. 2. oprostim se, osvobodim se česa τινός, izgubim (službo), odstavijo me, odpovem se službi.

συγ-καταλύω pomagam odstraniti, odpraviti δῆμον.

изживать, изжить (zast.) preživljati (čase), preživeti;
и. себя preživeti se; ostareti; odstranjati, odstraniti, odpravljati, odpraviti;
и. недостатки iznebiti še napak;

калёный razbeljen, kaljen;
к. орёх praženi oreh;
это должно выжечь калёным железом (pren.) to se mora brez usmiljenja odpraviti

кол m

1. pl.
колья kol; pl.
колы enojka, »cvek«:
вбить осиновый к. dokončno odpraviti nevarnost;
колом стоять в горле obtičati v grlu;
хоть к. на голове теши vse je bob ob steno;

2. stara ploskovna mera;
у него ни коли ни дворй prav ničesar nima

потащиться
п. в дорогу počasi se odpraviti na pot

пресекать, пресечь preseka(va)ti, preprečevati, preprečiti;
п. зло в корне zatreti zlo pri koreninah;
п. злоупотребления odpraviti zlorabe