Franja

bemerkbar opazen, (wahrnehmbar) viden; sich bemerkbar machen pojavljati se, pokazati se, biti opazen, prihajati do izraza, durch Rufen usw.: obrniti/obračati pozornost nase, opozoriti nase

bólje better

bólje in bólje, vedno bólje better and better
čim prej tem bólje the sooner the better
toliko bólje so much the better
tem bólje all the better
oziroma bólje (rečeno) or rather
bólje je (vzeti...) it is preferable (to take...)
zaradi tega mi ni prav nič bólje I am no whit the better for it
gre mu (ekonomsko) bólje he is better off
sedaj mi gre (zdravstveno) bólje I am getting better now
bólje bi storil, če bi ostal doma you'd better stay at home, pogovorno you better stay at home
bólje ne! (= tega Vam ne svetujem) you had better not!
sinoči, oziroma bólje rečeno, davi smo imeli vihar last night, or rather, this morning there was a storm
ni mogel napraviti bólje kot... he could not have done better than...
bólje se počutiti to feel (ali to be) better
posli gredo bólje business is improving
obrniti se, spremeniti se na bólje to change for the better
bólje drži ga kot lovi ga a bird in hand is worth two in the bush

bordo m

1. navt. ladijski bok, krov:
persona di alto bordo pren. visoka osebnost, človek na položaju

2. ekst. ladja:
libro di bordo ladijski dnevnik
virare di bordo obrniti ladjo; pren. menjati smer, prepričanje, zasukati pogovor
andare, salire a bordo stopiti na krov, na ladjo

3.
a bordo di na, v:
a bordo di un'automobile, di un aereo v avtomobilu, v letalu

4. rob

5. obšiv, obrob

bride [brid] féminin vajet; brzda, uzda

à bride abattue, à toute bride v (najhitrejšem) diru, skokoma
il a la bride sur le cou (on) dela, kar hoče; je sam sebi prepuščen
lâcher la bride, laisser la bride sur le cou à quelqu'un (figuré) komu proste roke pustiti, dati mu prostost
mettre la bride à un cheval nadeti uzdo konju
prendre les brides (figuré) vajeti v roke vzeti
tenir la bride haute à quelqu'un (figuré) koga na vajetih imeti, brzdati ga
tourner bride obrniti se

broach² [brouč] prehodni glagol
na čep dati
figurativno načeti (pogovor); vrtati

to broach a question sprožiti vprašanje, omeniti kaj
navtika to broach a ship obrniti ladijski bok proti vetru

capo

A) m

1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na

2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen

3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik

4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov

5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine

6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta

7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna

9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir

carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

carte d'abonnement abonentska karta
carte d'admission, d'entrée vstopnica
carte d'alimentation živilska karta
cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
carte blanche neomejeno pooblastilo
carte de chemin de fer železniška vozovnica
carte de circulation železniška krožna vozovnica
d'échantillons karta vzorcev
carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
carte d'électeur volilna izkaznica
carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
carte d'entrée vstopnica
carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
carte d'étudiant študentovska izkaznica
carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
carte géographique zemljevid
carte grise avtomobilski lastniški list
carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
carte d'identité osebna izkaznica
carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
carte (à jouer) igralna karta
carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
carte-lettre féminin dopisnica zalepka
carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
carte météorologique vremenska karta
carte marine pomorski zemljevid
carte murale stenska karta
carte permanente permanentna karta
carte pneumatique pnevmatični telegram
carte postale dopisnica
carte postale illustrée razglednica
carte en relief reliefna karta
carte-réponse dopisnica z odgovorom
carte (de restaurant) jedilni list
carte rose šoferska, vozniška izkaznica
carte routière karta cest
carte syndicale sindikalna izkaznica
carte de travail(leur) delavska izkaznica
carte universelle svetovni zemljevid
carte des vins karta, lista vin
carte (de visite) vizitka, posetnica
carte-vue féminin razglednica
château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
jeu masculin de cartes igra s kartami
lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
partie féminin de cartes partija, igra s kartami
tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
tour masculin de cartes umetnija s kartami
à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
battre les cartes mešati karte
brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
couper les cartes privzdigniti karte
couper une carte prevzeti kako karto z adutom
consulter la carte pogledati jedilni list
distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
faire cartes égales imeti enako število vzetkov
faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
manger à la carte jesti po jedilnem listu
perdre la carte (figuré) zmesti se
prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
tirer les cartes vedeževati iz kart

casaca ženski spol (široka) suknja; suknjič, jopič; halja; ženitev, možitev

volver la casaca presedlati, spremeniti mišljenje, obrniti plašč po vetru

casacca f

1. široka suknja, kazak:
voltar casacca pren. obrniti plašč po vetru

2. šport majica (z barvami kluba)

3. ženski jopič (s tričetrtinskimi rokavi)

casamicciola f velik nered, zmešnjava; tepež:
far casamicciola okoli obrniti, polomiti vse; pretepati se

chair¹ [čɛə] samostalnik
stol, sedež
ameriško električni stol; stolica, katedra; profesura; predsedstvo
ameriško predsednik

bath chair invalidski voziček
to be (ali sit) in the chair predsedovati
to address the chair obrniti se na predsedstvo (zborovanja)
to take a chair sesti
to take the chair prevzeti predsedstvo
ameriško chair car najboljši razred na železnicah
easy chair naslonjač
chair days starost
ameriško to go to the chair biti kaznovan s smrtjo na električnem stolu
ameriško chair warmer lenuh
deck chair ležalnik
to leave the chair zaključiti sejo
chair! chair! mir!
folding chair sklopni stol
to hold the chair for English biti profesor za angleščino (na univerzi)

changer [šɑ̃že] verbe transitif iz-, za-menjati; spremeniti (en v); predrugačiti; dati sveže perilo (quelqu'un komu); verbe intransitif spremeniti se

se changer preobleči se, menjati obleko; pretvoriti se, preobraziti se (en v)
changer d'adresse spremeniti naslov
changer d'air spremeniti zrak, drugam iti
changer de l'argent, un billet menjati denar, bankovec
changer d'avis premisliti si
changer de batterie (figuré) seči po drugih sredstvih
changer en bien, en mal poboljšati se, poslabšati se
changer de cap (aéronautique) spremeniti smer poleta
changer de carrière menjati poklic, presedlati
changer de chemise preobleči srajco
changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
changer de conversation, (populaire) de disque obrniti pogovor drugam
changer de coiffure spremeniti pričesko
changer de couleur spremeniti barvo, prebledeti
changer de crémerie (figuré) kam drugam iti
changer la distribution des rôles (théâtre) spremeniti zasedbo vlog
changer les draps preobleči posteljo
changer un enfant, un malade preobleči otroka, bolnika
changer son fusil d'épaule (figuré) privzeti drugačno taktiko, drugače se stvari lotiti
changer d'habits, de vêtements preobleči se
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
changer de logement preseliti se
changer de mains menjati lastnika
changer de pas menjati korak
changer de place premestiti se
changer de résidence spremeniti bivališče
changer de route (marine) spremeniti smer (vožnje)
changer subitement sprevreči se (vreme)
changer (de train) prestopiti (v drug vlak)
changer de vitesse menjati, preklopiti brzino
il a beaucoup changé zelo se je spremenil
cela vous change (familier) to je razlika, to je (sedaj) drugače za vas
les temps sont bien changés! časi so se spremenili!
cela ne change rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
(familier) et pour changer, vous êtes encore en retard in kot po navadi ste spet zamudili

chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

chemin battu shojena pot (tudi figuré)
chemin carrossable vozna pot
chemin côtier obalna pot
chemin creux pot skozi sotesko
chemin de (la) croix križev pot
chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
chemin de fer železnica
par chemin de fer po železnici, z železnico
prendre le chemin de fer peljati se z železnico
chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
chemin de fer funiculatre žična železnica
chemin de fer métropolitain mestna železnica
chemin de fer de montagne gorska železnica
chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
chemin de fer surélevé nadcestna železnica
chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
chemin forestier gozdna pot
chemin montant klanec
chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
chemin de piétons pešpot
chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
chemin rural poljska pot
chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
chemin de table podolžen namizni prtič
chemin de traverse prečna pot
chemin vicinal občinska pot
chemin du village pot, ki pelje v vas
en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
par voie et par chemin z vsemi sredstvi
vieux comme les chemins zelo star
bout masculin de chemin kos poti
coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
croisée féminin de chemins razpotje, križišče
grand chemin glavna prometna cesta
voleur masculin de grand chemin cestni ropar
deux heures de chemin dve uri hoda
aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demander le chemin vprašati za pot
s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
emprunter un chemin uporabljati pot
être en chemin de nameravati
être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
se mettre en chemin iti na pot
passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
rester en chemin ostati na poti
tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
se tromper de chemin zaiti, zabloditi
trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje

codo moški spol komolec; ogel, kot; vatel

codo de ribera vatel (574 mm)
del codo a la mano majhne postave
alzar (ali empinar) el codo vdati se pijači, popivati
dar con el codo suniti s komolcem
dar el (ali del) codo alg. komu hrbet obrniti
con los codos sobre la mesa oprt na komolce; neodločen
estar metido hasta los codos (en) do vratu tičati (v)
hablar (charlar) por los codos mnogo govoriti, blebetati
mentir por los codos nesramno lagati
ponerse (echarse) de codos na komolce se opreti
roerse (ali comerse) las codos de hambre hudo lakoto trpeti, stradati

come^*1 [kʌm] neprehodni glagol (to, into; out of, from; within)
priti, prihajati, dospeti; prikazati, približati se; izvirati; postati; zgoditi, pripetiti se; znašati; delati se

to come and go sem in tja hoditi; prikazovati se in izginjati
to come the artful over oslepariti
to come to be postati
to come to blows stepsti se
sleng to come a cropper pasti; utrpeti škodo
to come down a peg biti ponižan
sleng to come the fine gentleman igrati odličnega gospoda
to come to grief doživeti polom
to come to a head doseči višek
sleng how comes? kako to, čemu?
let it come to the worst v najslabšem primeru
to come to harm utrpeti škodo
to come to know zvedeti
to come to light prikazati se
to come to nothing izjaloviti se
don't come the old soldier over me nikar se ne širokousti pred menoj
to come to pass zgoditi se
to come it over predrzno se vesti
to come to the point jasno se izraziti; skušati pridobiti
to come to see obiskati
to come short zamuditi; ne imeti uspeha, pogoreti
to come to stay ustaliti se
to come to terms dogovoriti, zediniti se; sprijazniti se, popustiti
to come bodoč, naslednji
in years to come v poznejših letih
come what may naj se zgodi, kar hoče
to come to the wrong shop obrniti se na napačen naslov
to come to o.s. zavedeti se
first come, first served kdor prej pride, prej melje
pogovorno he's as stupid as they come neumen je, kar se da
come now! daj že!
come! no!

concentrar u-, so-srediti, osredotočiti, koncentrirati; zgostiti

concentrar la atención pozornost nase obrniti
concentrarse zbrati se, koncentrirati se

cōnferō -ferre, contulī, collātum (conlātum)

I.

1. znositi (znašati), nanositi (nanašati), zložiti (zlagati), nakopičiti (nakopičevati): Vell., Col., Petr., Q., noctu ligna contulerunt circa casam N., c. frumentum ex agris C., sarcinas in unum locum C. ali in medium Cu., signis in unum locum collatis C., undique collatis membris H.; pren. približ(ev)ati: consules velut deliberabundi capita conferunt L. stikata glave, conferrent viri boni capita Ci., dentes in corpore c. O. (o psih), gradum c. Pl., V. = pedem c. Pl. (pri)bližati se, c. membra Lucr. (pri objemu), ora Ap., palma cum palma collata plausum facit Sen. ph.; pren. zb(i)rati, zediniti (zedinjati), združiti (združevati), spojiti (spajati), povze(ma)ti: vires in unum c. L., collatis viribus proelium capessere Iust., post hoc proelium collatum est omne bellum circa Corinthum N. se je vsa vojna osredotočila okoli Korinta, signa ad eum contulit L. združil se je z njim, aquae collatae Cu. združene vode, in versus verba sua duos c. O. strniti v dve vrstici, conferamus igitur in pauca Ci. povejmo kar na kratko, ut in pauca conferam: testamento facto mulier moritur Ci. da v nekaj besedah povem, quam potero, in verba conferam paucissima Pl.

2. occ.
a) denarne prispevke zb(i)rati, nab(i)rati, nabaviti (nabavljati), zložiti (zlagati), prispevati: Val. Max., Sen. ph., Aur., CCCCLX talenta Delum quotannis sunt collata N., tributa quotannis ex censu c. Ci., c. pecuniam ad redimendam civitatem L., pecuniam in statuas Ci. za kipe, pecunias Ci., Suet., stipem Apollini L., aurum argentumque in publicum L. za državo, v javne namene, toda: conferre sextantes in capita L. na glavo = na osebo po en sekstant; od tod pren. v korist, v prid biti, koristiti, pripomoči, pomagati, nav. le v 3. osebi sg. in pl. (prim. (gr. συμφέρει): Cels., Plin., Suet., Gracchorum eloquentiae multum contulisse matrem Ci., non plus contulerunt lecti Cicero aut Demosthenes? Q., rursus in alia plus prior (exercitatio) confert Q.
b) sovražno (poseb. voj.) približ(ev)ati, primakniti (primikati), orožje nesti (nositi) drug proti drugemu, do spopada privesti: non enim cum quoquam arma contuli, quin is mihi succubuerit N. nisem se meril z orožjem = nisem se spopadel, arma inter se conferunt C. spoprimejo se, contulimus manūs V. spopadli smo se; v prozi: manum cum hoste conferre L. ali samo: manum conferre L. spopasti se, spoprijeti se, stat conferre manum Aeneae V. z Enejem boriti se; tako tudi: conferre signa Ci., L. napasti, signa in laevum cornu c. L. na levem krilu napasti, signis collatis Ca. fr., Ci., V., L. v pravi bitki; pren.: vires conferre L. svojo moč preskušati; od tod pogosto nepovratno: seque viro vir contulit V. mož se je spoprijel z možem, c. pedem cum pede L. pritiskati drug na drugega, tudi samo: c. pedem L.; preg. o nasprotnih strankah na sodišču: non possum magis pedem conferre, ut aiunt Ci.; pogosto: collato pede L., Cu. z nogo ob nogi = tesno drug ob drugem = collato gradu T.; et iam contulerant arto luctantia nexu pectora pectoribus O. že sta pritisnila prsi ob prsi; enako nepovratno razmerje tudi v stavku: Caesar castra castris hostium confert C. se s svojim taborom približa sovražnemu taboru, se utabori sovražniku nasproti, castra cum hoste conferre L. (met. = cum hostium castris) ali samo: castra conferre propius L. svoj tabor bliže pomakniti, tako tudi: c. castra in propinquum ali castra oppido Auct. b. Alx. tabor pomakniti bliže, k mestu; abs.: mecum confer! ait O. z menoj se (po)meri! pesn. (s proleptičnim obj.): illi inter sese duri certamina belli contulerant V. so se bili spoprijeli v boju; prim.: collato Marte O. v prijemu, uterque contulerit lites H. sta se sprla (med seboj.)

3. pren.
a) primerjajoč vzporediti (vzporejati), primerjati: c. rationes Ci. račune, faciem moresque duarum O., collatis utrorumque factis N., non ut hominem cum homine comparetis, sed ut pacem cum bello, leges cum vi conferatis Ci., vitam inter se utriusque conferte Ci., horum fortunam cum illorum casu c. C.; pass.: mecum confertur Ulixes! O.; tudi z dat.: parva magnis c. Ci., conferat his Rhesum O., nil ego contulerim iucundo sanus amico H.
b) besede, mnenja izmenjavati = drug drugemu svoje misli razode(va)ti, priobčiti (priobčevati), pogovarjati se, pomenkovati se, meniti se, sermonem Pl., cum ullo aut sermones aut consilia contulit saepius? Ci. se je pogovarjal ali posvetoval? haec inter se conferunt Ci. izmenjujejo mnenja, consilia de Romano bello conferre L., c. omnia consilia T.; abs.: omnes sapientes decet conferre et fabulari Pl., tum conferemus Ci. se bomo posvetovali; z odvisnim vprašanjem: ibi conferentibus, quid … animorum Hispanis esset L.

II. (z oslabljenim pomenom predloga in prevladujočim pomenom smeri)

1. znositi (znašati), spraviti (spravljati), prinesti (prinašati) kam (v popolnem pomenu le v zvezi z množinskimi izrazi): Neviodunum Caesar omnes obsides Galliae, frumentum, pecuniam publicam, impedimenta contulerat C., pecunias ex fano Herculis in privatam domum c. C., lamentationes suas in testamentum c. T. obrniti na …, beneficia in eum c. Ci. obsipati ga z dobrotami, in quos tam magna contuli Cu., c. vota ad deos T. izreči, c. se suaque in naves C., N., Cu. ali se suaque in oppidum C. spraviti sebe in svoje imetje (zevgma = se ferre et sua conferre); od tod refl. se conferre kam napotiti se, podati se, zateči se, kreniti, oditi: se Rhodum contulit Ci., se ad Tissaphernem c. N., ad impedimenta se c. C., in fugam se c. Ci., L. spustiti se v beg, zbežati, urbs ipsa, quo se fusa contulerat acies L. kamor je bila zbežala, c. se in fanum Veneris Val. Max., se eo cubitum (tja spat) c. Suet.; od tod pren.: quo mortuo me ad pontificem Scaevolam contuli Ci. sem se zatekel k …, sem se mu pridružil, se ad (in) alicuius amicitiam, fidem, clientelam c. C. vdati se, izročiti se, se ad studia litterarum c. Ci. posvetiti se.

2. pren.
a) v kaj spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati): ex homine se conferet in beluam Ci., aliquem c. in saxum O., corpus in albam volucrem O., (Lotis) vultūs versos contulerat in lotum O.
b) komu kaj pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati), (v slabem pomenu) očitati komu, (o)kriviti koga, zvrniti (zvračati) kaj na koga: permulta in Plancium conferuntur, quae ab eo dicta non sunt Ci., stomachor vero, cum aliorum non me digna in me conferuntur Ci., suum timorem in angustias itinerum c. C., culpam, causam, crimen, suspicionem in aliquem c. Ci., sua vitia in senectutem c. Ci.
c) na kak drug čas odložiti, prenesti, odgoditi: omnia in mensem Martium Ci., quod in longiorem diem collaturus fuerat, repraesentavit C., Carthaginis expugnationem in hunc annum c. L. (kot zgodovinsko dejstvo) postaviti.
č) sestaviti, zbrati, spisati: totam Academiam ex duobus libris contuli in quattuor Ci., ex immensa legum copia optima quaeque in paucissimos libros c. Suet.
d) v kaj prenesti (prenašati), prevesti (prevajati): seditionem in tranquillum Pl., verba ad rem c. Ter.

3. podeliti (podeljevati), izkaz(ov)ati, določiti (določati), uporabiti (uporabljati): cum maxima munera ei conferrentur N. so se ponujala, c. pecuniam florenti parti (stranki) N.; čemu? pecuniam ad liberalitatem c. Ci., praedas non in monumenta deorum c. Ci.; od tod pren.: c. alio animum suum Ter. ali omnes suas curas cogitationesque in rem publicam Ci. obrniti, omne reliquum tempus ad comparationem novi belli Ci., eam legem ad perniciem rei publicae N. zlorabiti v državno pogubo; occ. komu kaj prepustiti (prepuščati), v roke da(ja)ti, poveriti (poverjati): c. omnem spem salutis ad clementiam victoris Ci. milostnemu zmagovalcu prepustiti, de re publica disputationem in Africani personam c. Ci., curam restituendi Capitoli in L. Vestinum confert T.

III. (zelo redko) hkrati (obenem) predlagati, predlog dati, svetovati: lege conubium tolli patrum ac plebis contumeliosum plebi est: cur non confertis, ne sit conubium divitibus ac pauperibus? L.

Opomba: Pf. contulĕrunt: Pr.

cōnsīderātiō -ōnis, f (cōnsīderāre)

1. motreče ogledovanje: oculorum Vitr.

2. pren. premišljanje, motrenje, oziranje, pozornost na kaj: Gell., Serv., cognitio rerum consideratioque delectat Ci., est enim animorum quasi pabulum consideratio naturae Ci., considerationem intendere in aliquid Ci. obrniti pozornost na kaj.

consulat [kɔ̃süla] masculin konzulat

aller au consulat, s'adresser au consulat pour obtenir un visa iti, obrniti se na konzulat, da bi dobili vizum
consulat de France francoski konzulat

consultare

A) v. tr. (pres. consulto)

1. vprašati za svet, posvetovati se s kom:
consultare un avvocato posvetovati se z odvetnikom
consultare l'oracolo pren. šalj. obrniti se za nasvet na ugledno osebo

2. ekst. pogledati, poiskati (v):
consultare un vocabolario, un catalogo pogledati v slovar, v katalog

B) ➞ consultarsi v. rifl. (pres. mi consulto) posvetovati se