Franja

founder³ [fáundə]

1. neprehodni glagol
potopiti se (on)
nasesti, razbiti se; zagaziti; ponesrečiti se, propasti; spotakniti se; ohrometi; zrušiti se; obtičati; (golf) udariti (z žogo) ob zemljo

2. prehodni glagol
potopiti; ohromiti, uničiti (konja)

freitäglich ob petkih

freitags ob petkih

friction-match [fríkšənmæč] samostalnik
vžigalica, ki se vžiga z drgnjenjem ob katerikoli predmet

front¹ [frʌnt] samostalnik
poetično čelo; sprednja stran, pročelje, fasada
vojska fronta, bojna črta
britanska angleščina sprehajališče ob obali; prsi (na srajci)
figurativno predrznost, nesramnost

to come to the front priti v ospredje, prikazati se
in front spredaj
in front of pred (krajevno)
to show a bold front biti predrzen
front door glavna, vežna vrata
to have the front biti tako predrzen, drzniti si

frontage [frʌ́ntidž] samostalnik
pročelje; zemljišče ob cesti
vojska dolžina bojne črte

frontista m, f (m pl. -ti)

1. imetnik nepremičnine ob cesti ali vodnem toku

2. polit. član, pristaš politične fronte

frustrer [früstre] verbe transitif prikrajšati (quelqu'un de quelque chose koga za kaj), pripraviti ob kaj, opehariti za kaj

frustrer un héritier de sa part opehariti dediča za njegov delež
il a été frustré du profit de son travail bil je prikrajšan, opeharjen pri dobičku svojega dela
frustrer quelqu'un dans quelque chose razočarati koga v čem
il a frustré l'espérance de ses parents razočaral je starše v njihovih pričakovanjih, upih

Füllstellung, die, Technik položaj ob polnjenju

fulminō -āre -ātus (fulmen)

I. intr. strele metati (lučati, treskati), bliskati (in grmeti): fulminantis magna manus Iovis H., fulminantem peierant Iovem Plin.; metaf.: Caesar dum … ad altum fulminat Euphraten bello V. grmi in treska v boju, Marte fulminante Plin., fulminat illa oculis Pr. strelja z očmi; brezoseb. = bliskati se, treskati: Boreae de parte trucis cum fulminat V., minore ni ad fulgurandum opus est quam ad fulminandum Sen. ph., cum tonat, fulgurat, fulminat Min. —

II. trans. s strelo zadeti, udariti, ob tla treščiti: Eccl., caelestis flamma … annosas fulminat ornos Cl.; v pass.: inferia fulminantur Sen. ph., vulnera fulminatorum Plin., a deo meruit fulminari Lact., fulminata abies Serv.; metaf.: fulminatus hac pronuntiatione Petr. pobit, potrt, quantā ni fulminet hostem Cl.

fūnālis -e (fūnis)

1. k vrvi (motvozu) spadajoč, vrvi (gen. sg.): stridor f. Prud. vrvi (motvoza) ob prači; subst. fūnāle -is, n vrv (motvoz) ob prači: funda media duo funalia (po drugi verziji: scutalia) imparia habebat L.

2. occ.
a) na vrvi viseč; subst. fūnāle -is, n lestenec: Cl., lampadibus densum f. O.
b) iz vrvi narejen, npr. cereus f. voščena sveča, voščena plamenica iz vrvi, voščenica, plamenica: (C. Duellius) delectabatur cereo funali et tibicine Ci., Gaius autem Duellius … ad funalem cereum praeeunte tibicine … a cena domum reverti solitus est Val. Max.; enako tudi candela f. Serv. in subst. fūnāle -is, n: noctem flammis funalia vincunt V., hic ponite lucida funalia H., clara funalia Sil., praelucere funalia iussit Fl.; metaf. luč, svetilo: tuae luculentae sapientiae funalia Fulg.
c) ob vrvi (vožincu) hodeč: equus Hyg., Suet., Stat., Aus. pripreženec (= konj, ki ne vleče v jarmu kakor equus iugarius).

fūnārius 3 (fūnis) ob vrvi („vožincu“) hodeč: equus f. Isid. pripreženec (prim. funalis equus, gl. fūnālis). — Kot nom. propr. Fūnārius -iī, m Funarij, „Vrvar“, priimek Gracijana, očeta cesarja Valerijana, ker mu pet mož ni moglo izviti vrvi iz rok: Aur., Amm.

Fünfuhrtee, der, čaj ob petih

Fünfuhrvorstellung, die, predstava ob petih

Fünfuhrzug, der, vlak ob petih

Funzelabend, der, večer ob svečah

gȁćkati -ām po malem streljati, zadevati, ob metavati: hadžija ga je gaćkao snijegom

gambōsus 3 (gamba) ob binclju otekel: P. VEG.

Geburtenbeihilfe, die, denarna pomoč ob rojstvu otroka

gȅknuti -nēm pog.
1. treščiti ob tla: ako te geknem, poznaćeš me
2. usekati, udariti: geknuo ga kocem po leđima