Franja

Neoclēs -is in (pri N.) -ī, m (Νεοκλῆς) Néokles, gr. moško ime. Znani so:

1. Temistoklov oče: N.

2. Epikurov oče, ki je šel kot „poljelovec“ (agripeta) na otok Samos in tam ustanovil šolo v mestu Samos: Ci.

3. neki slikar: Plin. — Od tod patron. Neoclīdēs -ae, m (Νεοκλείδης) Neoklíd (Neoklêjd), Neoklov sin (= Temistokles): O.

Neoptolemus -ī, m (Νεοπτόλεμος) Neoptólem, gr. moško ime, poseb.

1. Ahilov sin, sicer imenovan tudi Pyrrhus (Rdečelasec): Ci., V., O.; kot naslov Enijeve tragedije: Ci.

2. vojskovodja Aleksandra Velikega: N.

3. tragiški igralec z otoka Skiros, prijatelj makedonskega kralja Filipa II.: Suet.

4. mološki kralj, Olimpiadin oče, ded Aleksandra Velikega (Olympias): Iust.

5. prijatelj Aleksandra Velikega, po njegovi smrti satrap v Armeniji: Iust.

Nesimachus -ī, m Nesímah, Hipomedontov oče: Hyg.

nevéstin de la fiancée, nuptial

nevestina družica demoiselle ženski spol d'honneur
nevestin nakit parure de (la) mariée (ali nuptiale)
nevestin oče père moški spol de la mariée

njegóv son, sa ; (poudarjeno) le sien, la sienne

njegova knjiga son livre
eden njegovih prijateljev un de ses amis
moj in njegov oče mon père et le sien
Nj. Veličanstvo Sa Majesté
to je čisto po njegovem cela lui ressemble, c'est bien lui, en voilà bien des siennes

njegóv (nepoudarjeno) su ; (poudarjeno) suyo, de él

njegova knjiga su libro
eden njegovih prijatejev uno de sus amigos
neki njegov prijatelj un amigo suyo
moj in njegov oče mi padre y el suyo
Nj. Veličanstvo Su Majestad

nōstro

A) agg.

1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja

2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš

3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico

4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku

B) pron.

1. naš, najin; svoj

2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo?

nourricier, ère [-sje, ɛr] adjectif hranilen; masculin, féminin rednik, -ica

père nourricier krušni oče, rednik
mère nourricière krušna mati, rednica

Numitor -ōris, m Númitor,

1. kralj v Albi, oče Reje Silvije, ded Romula in Rema: V., L., O., Iust.

2. neki Rutulec: V.

nūtrīmentum -i, n (nūtrīre) živilo, živež, hrana, hranilo: Cael., pro nutrimento omni est raritas volneris Plin.; metaf. hrana, živež: sollicitudinis n. Sen. ph., iste sermo trunculentiae hominis nutrimento fuit Ap.; pogosteje pl. nūtrīmenta -ōrum, n

1. nutrimenta ignis Val. Max., Iust. gorivo, suscepitque ignem foliis atque arida circum nutrimenta dedit V. suho gorivo.

2. metaf.
a) prva vzreja, vzgoja: nec reddita caro nutrimenta patri Val. Fl. in dragi oče ni prejel (po)vračila za vzgojo, nutrimentorum locus Suet., per hanc nutrimentorum consuetudinem Suet.; konkr. = gojenci, učenci: digna nutrimenta, quae in exitum patriae converterentur Val. Max. (o Hamilkarjevih sinovih).
b) redko klas. in le v pomenu hranjenje in nega, prvi razvoj: educata huius (sc. generis) nutrimentis eloquentia Ci., nutrimenta culpae Val. Max., favoris nutrimentis prosequi Val. Max. z izkazovanjem dobrohotnosti oživljati in krepiti, per arcanos susurros nutrimenta fictis criminibus subserentes Amm. (o lakomnikih) nov živež dajajoč.

Nyctelius 3 (Νυκτέλιος) (po)nočen: Nyctelius pater O. ali samo Nyctelius O. (po)nočni oče, „Ponočnik“, „Ponočnjak“, Bakhov vzdevek zaradi nočnih, njemu na čast obhajanih svečanosti (Bacchanalia), od tod Nyctelius latex Sen. tr. Ponočnjakova tekočina (= vino), Nyctelia sacra (= Bacchanalia) Serv.

Nycte͡us -eī in -eus, m (Νυκτεύς) Niktêj

1. bojotski kralj, Hiriejev (Hyrie͡us) sin, Neptunov vnuk, oče Antiope: Pac., Pr., Hyg. Od tod Nyctēis -idos, acc. -ida, f (Νυκτηΐς) Niktéida = Niktejeva hči Antiopa: O., Pr., Hyg., Stat.

2. Diomedov tovariš: O. (Metam. 14, 504).

3. Plutonov konj: Cl.

o s neskl. enaindvajseta črka latinične abecede, osemnajsta cirilske ter sedemnajsta glagolske azbuke; malo o, veliko O, v geometriji kratica za obseg (o), v kemiji O simbol za kisik (oxygenium), o. kratica za prislov okoli (o. 10 kg) in o. (otac Andrija) za oče

ocean samostalnik
1. (morje) ▸ óceánZapluli smo v širni ocean. ▸ Kihajóztunk a végtelen óceánra.Moj oče zdaj pluje po oceanu. ▸ Apám most az óceánon hajózik.Rahel veter mi napolni nosnice z vonjem po oceanu. ▸ Az óceánillatú enyhe szellő megtöltötte az orromat.
Povezane iztočnice: Atlantski ocean, Tihi ocean, Arktični ocean, Južni ocean, Pacifiški ocean

2. (velika količina) ▸ óceánNa plovbi po oceanih podatkov potrebujemo pilote. ▸ Az adatóceánokon való hajózáshoz kapitányokra van szükségünk.
Pred menoj je širen ocean miru in tišine. ▸ Előttem a nyugalom és a csend végtelen óceánja.
Skočil sem v velik ocean sreče. ▸ Beleugrottam a boldogság nagy óceánjába.

Ōceanus -ī, m (gr. Ὠκεανός)

1. svetovno morje, ocean, ki po predstavi starodavnikov obliva zemeljsko ploščo (naspr. Sredozemsko morje): H., V., Iust., Cl., Oceani ostium Ci., Mel. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina, Oceani amnes V. = (gr. Ὠκεανοῖο ῥοαί Hom.); apoz.: mare Oceanus C., T., Mel.; pooseb. Okéan, sin Vulkana in Gaje, Tetijin soprog, oče vodovij: Ci., O., Cat.; kot rim. priimek: Mart.

2. metaf. velika kopalna kad, velika kopanja: Lamp. — Od tod adj. Ōceanicus 3: Mel. ali Ōceanius (Ōceaneus) 3: Prisc., Isid. oceánski (okeánski), oceánov (okeánov); patron.
a) Oceanidēs -ae, m Okeaníd, Okeanov sin: Prisc.
b) Ōceanis -idis, f.: Prisc. ali Ōceanītis -idis, f (Ὠκεανῖτις): V., Hyg. Okeaní(ti)da, Okeanova hči = morska nimfa.

očeta [é] gen./ak. sing. ➞ → oče

očetje [é] množina ➞ → oče; Väter množina

očetu [é] dat./instr. sing. ➞ → oče

ôči (-ja) m hipok. od oče papà, babbino

očka samostalnik
lahko izraža pozitiven odnos (oče) ▸ apuka, kispapaPo slovenski zakonodaji lahko namreč tudi novopečeni očka izkoristi porodniški dopust. ▸ A szlovén jogszabályok értelmében az újdonsült apuka is igénybe veheti a szülési szabadságot.Pred kratkim sem že drugič postal očka. ▸ Nemrég már másodszor lettem apuka.