Franja

sir moški spol (-a …)

1. der Käse (trdi Hartkäse, poltrdi Schnittkäse, mehki Weichkäse, siriščni Labkäse, iz kislega mleka Sauermilchkäse, iz nekisanega mleka Süßmilchkäse, sveži Frischkäse, smetanov Rahmkäse, plesnivi Schimmelkäse, topljeni Schmelzkäse, kozji Ziegenkäse, ovčji Schafskäse, nariban Reibkäse, nemastni Magerkäse, s kumino Kümmelkäse, za mazanje Streichkäse, Schmierkäse)
… za sir Käse-
(nož das Käsemesser, zvon/poveznik die Käseglocke, škatla die Käseschachtel)
hlebec sira der Käselaib, der Rundkäse
kocka sira der Käsewürfel
trikotnik sira die Käseecke
kruh s sirom das Käsebrot

2.
jajčni sir der Eierstich
mesni sir Fleischkäse, Leberkäse
kutinov sir das Quittenbrot, avstrijsko: der Quittenkäse

sír cheese

kozji sír goat cheese
kravji sír (cow) cheese
holandski sír Dutch cheese
švicarski sír Swiss cheese
hlebec síra a whole cheese
kruhek z govedino in sírom cheeseburger
nož za sír cheese cutter
velik pladenj za sír cheese plate
zvonec za sír cheese-plate cover
mlad, nezrel sír green cheese
črv v síru cheese mite

skopílen (-lna -o) adj. da castrazione:
skopilni nož castratoio

skŕhan (-a -o) adj. rotto; compromesso, intaccato, pieno di tacche; smussato:
skrhan glas voce rotta
skrhani odnosi rapporti compromessi
skrhan nož un coltello pieno di tacche, smussato

smolarsk|i (-a, -o)
smolarski lonček der Harztopf
smolarski nož das Harzmesser, Lachtenmesser

soga ženski spol vrv; laso

soga de ahorcado vrv za obešanje; fig blago, ki ne gre v prodajo
dar soga popustiti vrv
dar soga a uno (fig) pustiti koga dolgo govoriti; fig oslepariti, prevarati
echar la soga tras el caldero (fig) zagnati puško v koruzo
echar soga (Am) laso vreči
estar con la soga a la garganta (fig) imeti nož na vratu

stab² [stæb] prehodni glagol
zabosti, prebosti, (smrtno) raniti, usmrtiti (z nožem, bodalom); poriniti, zariniti (nož, bodalo) (into v)
figurativno poškodovati; raniti čustva kake osebe, prizadeti bol(ečino) (komu); obrekovati; utrditi z žico (knjigo)
neprehodni glagol
bosti, zabosti, raniti z nožem, bodalom (at koga)
zamahniti z bodalom (at proti komu)
figurativno škodovati ugledu, obrekovati (at koga)

to stab s.o. in the back figurativno zabosti komu nož v hrbet
a stabbing pain zbadajoča bolečina
his conscience stabbed him figurativno vest ga je zapekla

stêklo glass

pod stêklom under glass
brušeno stêklo cut glass, flint glass
mlečno stêklo frost glass, translucent glass, (brušeno) frosted glass
motno stêklo frosted (ali ground) glass, dim glass
ognjevarno stêklo pyrex
marijino stêklo mineralogija specular stone
nezdrobljivo stêklo shatterproof glass
svinčeno stêklo lead glass
kristalno stêklo flint glass
barvasto stêklo stained (ali coloured) glass
drobec stêkla glass splinter, fragment
stêklo za izložbe plate glass
vlaknasto stêklo fibreglass
stêklo za okna (šipa) windowpane
povečevalno stêklo magnifying glass, magnifier
češko stêklo Bohemian glass
belo stêklo white glass
žično stêklo wire glass
varnostno stêklo safety glass
optično stêklo optical glass
zrcalno stêklo plate glass
stêklo za steklenice bottle glass
brusač stêkla glass-grinder, glasscutter
brušenje stêkla glass grinder, glass cutter
brusiti stêklo to grind glass
barvanje stêkla, slikanje na stêklo painting on glass, glass painting, staining
slikar na stêklo painter on glass, glass painter, glass stainer
pihač stêkla glassblower
neprozorno stêklo opaque glass
stêkl, ki varuje pred drobci granat ipd. bulletproof glass
nož za stêklo glazier's (cutting) diamond
si iz stêkla? (humoristično) is your father a glazier?, you'd make a better door than a window

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

sticker [stíkə] samostalnik
lepilec (plakatov); klavec (prašičev)
ameriško nalepka; vztrajen človek
pogovorno obiskovalec, ki se dolgo zadrži na obisku
ameriško, pogovorno repinec, trn

bill sticker plakatêr
pig-sticker dolg in koničast nož

strižn|i (-a, -o) fizika, tehnika Scher- (čep der Scherzapfen, modul der Schermodul, okvir der Scherrahmen, preskus der Scherversuch, rezalnik/nož der Scherkopf, val die Scherwelle, valj der Scherzylinder, napetost die Scherspannung, napoka der Scherriss, obremenitev die Scherbeanspruchung, sila die Scherkraft, trdnost die Scherfestigkeit, rezilo das Schermesser)

strojn|i [ô] (-a, -o) maschinell; Maschinen- (del der Maschinenteil, pogon der Maschinenantrieb, čas die Maschinenzeit, element das Maschinenelement, jezik die Maschinensprache, ključavničar der Maschinenschlosser, der Maschinenbauer, liv der [Maschinenguß] Maschinenguss, nož das Maschinenmesser, park der Maschinenpark, varilec der Maschinenschweißer, stavek der Maschinensatz, čipka die Maschinenspitze, delavnica die Maschinenwerkstatt, kad tehnika die Maschinenbütte, linija die Maschinenstraße, obdelava die Maschinenbearbeitung, pavka die Maschinenpauke, predilnica die Maschinenspinnerei, tovarna die Maschinenfabrik, knjiženje die Maschinenbuchführung, kovičenje die Maschinennietung, pletenje/pletilstvo das Maschinenstricken, postrojenje Maschinenanlage, pranje die Maschinenwäsche, risanje das Maschinenzeichnen, stavljenje/stavek der Maschinensatz)
strojna molža das Melken mit der Maschine
strojne naprave die Maschinerie
strojno mit Maschinenkraft, mit der Maschine, maschinen-
(čitljiv maschinenlesbar, glajen maschinengeglättet, intenziven maschinenintensiv, pleten maschinengestrickt, premazan maschinengestrichen, sušen maschinengetrocknet, vezen maschinengestickt)
ki se lahko pere strojno waschmaschinenfest
primerno za strojno obdelavo maschinengerecht

strugarsk|i (-a, -o) Drechsler-
strugarska delavnica die Drechslerwerkstatt, die Drechslerei
strugarsko orodje das Drechselwerkzeug
strugarski nož das Drehmesser

stružn|i (-a, -o) Dreh- (del der Drehteil, nož der Drehstahl, der Drehmeißel, srce das Drehherz)

súniti pousser, heurter, choquer, cogner, buter ; (kroglo, šport) lancer ; (zmakniti) dérober, chiper, voler

z nogo suniti koga donner un coup de pied à quelqu'un
v rebra koga suniti donner une bourrade à quelqu'un
z rogovi suniti donner un coup de cornes
suniti komu nož v srce donner à quelqu'un un coup de couteau dans le cœur

sūtōrius 3 (sūtor) čevljarski: atramentum Ci. ep., Cels., Plin. čevljarska črna barva (galic, galič), fistula Plin. čevljarski nož (krinec, krajač), atrium sutorium Varr. čevljarska lopa (kraj v Rimu); subst. sūtōrius -iī, m bivši čevljarski krpač: nostri enim, credo, gravis habent, Turpionem sutorium et Vettium mancipem Ci. ep.

svinčen|i [é] (-a, -o) Blei- (akumulator der Bleiakkumulator, nož das Bleimesser, oklep die Bleiabschirmung, pas der Bleigürtel, stavek der Bleisatz, vložek der Bleieinsatz, vojak der Bleisoldat, zaščitni oklep der Bleischutzmantel, barva die Bleifarbe, celica die Bleikammer, cev das Bleirohr, palica die Bleisprosse, Bleirute, podložka die Bleischeibe, utež das Bleigewicht, zaščitna stena die Bleisiegelwand, belilo das Bleiweiß, kladivo die Bleihammer); blei- (siv bleigrau)

svizzero

A) agg.

1. geogr. švicarski

2.
alla svizzera po švicarsko
bistecca alla svizzera kulin. sesekljani zrezek
coltello svizzero nož na vzmet
formaggio svizzero ementalec
guardia svizzera voj. švicarska garda

B) m

1. geogr. (f -ra) švicar, švicarka

2. voj. švicar, švicarski gardist

3. kulin. ementalec

C) f
svizzera kulin. sesekljani zrezek

šiv moški spol (-a …) die Naht (ažurni Hohlnaht, dvojni Doppelnaht, francoski Kappnaht, hrbtni Rückennaht, navzkrižni Zickzacknaht, okrasni Garniturnaht, okrasni Ziernaht, ploski Flachnaht, prečni Quernaht, puščični Pfeilnaht, ramenski Schulternaht, stični Anstoßnaht, stranski/bočni Seitennaht, na nogavici Strumpfnaht, venčni Kranznaht, verižni Kettenstichnaht, zapiralni Schließnaht); anatomija die Naht (kostni Knochennaht, lobanjski Schädelnaht)
… šiva Naht-
(rob der Nahtrand, obdelava die Nahtversäuberung)
za šiv die Nahtzugabe
nož za šiv der Nahtschneider
valj za šiv die Nahtrolle
narediti šiv nähen, abnähen, eine Naht nähen
narediti ploščati šiv verstürzen
figurativno pokati po šivih aus allen Nähten platzen

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito