Franja

virgō -inis, f (etim. nepojasnjena beseda)

1. (še nedotaknjena) devica ali deklica, dekle: Q., Mart., Amm. idr., virgines rapere S., cum Sabinas honesto ortas loco virgines rapi iussit Ci., ea sacra per mulieres ac virgines confici solent Ci., mihi matronarum ac virginum veniebat in mentem Ci., virgo incorrupta Ci., adulta H., nubilis N., virgo Saturnia (= Vesta) O., dea virgo (= Diana) O.; samo virgo (= Astraea) V., virgo Tritonia (= Minerva) V., Phoebea (= Daphne, pesn. = lovorjev venec, ker je Apolon svojo ljubico Dafno spremenil v lovoriko) O., bellica (= Minerva) Sil., audiat … scelus atque notas virginum (= Danaidum) poenas H., Virginis aequor (= Hellespontus) O., virgo Vestalis Ci., post virginum (sc. Vestalium) absolutionem Ci., virgines Vestae L. = virgines sanctae H., virgo vestalis maxima ali samo virgo maxima Suet. = natu maxima virgo O. = virginum Vestalium vetustissima T. najstarejša vestalka, virgo regia O. kraljična; atrib. = deviška, neporočena, neomožena: filia virgo Kom., Q., virgo filia Ci. idr., ornamenta Minervae virginis in meretriciam domum transtulit Ci., cui filiam virginem collocaverat N., virgines reginae Cu. kraljične, virgines anus Aug. stare device, zarjavele device.

2. occ. mladenka, mlado dekle, mlada ženska (žena), deklica (tudi taka, ki ni ohranila čistosti): Sil., Cu., Iust. idr., virgo adultera (= Medea) O., audetque viris concurrere virgo (= Penthesilea) V., virgo infelix (= Pasiphaē) V., virginum matres iuvenumque H., virgines nuptae H.

3. metaf.
a) še čist mladenič, deviški mož (= ki se vzdržuje spolnega odnosa): Tert., Hier., Paul. Nol. idr., puer virgo Marc.
b) o živalih, ki se še niso parile, še neoplojena, še neoplemenjena, še ne breja: equarum virginum Plin., virginis leae Stat., porca virgo Mart., piscis virgo Plin. Val., virgines buculae Arn., virgines carnes Plin. meso živali, ki se še niso parile.
c) ozvezdje Devica: Hyg., splendenti corpore Virgo Ci. poet.
d) Aqua (aqua) Virgō, tudi samo Virgō Devični vodovod v Rimu, ki ga je dal zgraditi Mark Agripa, tako imenovan zato, ker je njegov studenec baje odkrila neka devica; ta vodovod je v rabi še dandanes (Fontana Trevi): Plin., Front. idr., nec vos campus habet, nec vos gelidissima Virgo O., novo anno auspicabar in Virginem desilire Sen. ph. novo leto sem začel (sem posvetil) s skokom v Devični vodovod.
e) o drugih neživih subj. = čist, nemešan, nepomešan, nepoškodovan, neokrnjen, nedotaknjen, cel, ne(upo)rabljen, prazen: terra Plin. še neobdelana, virgines rosae Ap. šele vzcvetele, senecta Tert. neporočena, brezzakonska, saliva Tert. slina na tešče, charta Marc. = še nerabljen papir, charta Mart. = še ne izdan (še ne bran) spis; porri virgines Marc.

Opomba: Virgŏ merijo: Stat., Iuv., Aus.

Vitellius 3 Vitélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. P. Vitellius Publij Vitelij, legat v Germaniji pod Germanikom, s katerim je šel l. 19 po Kr. na Vzhod. Po zatonu svojega učitelja Sejana si je kot njegov soobtoženec prerezal žile: T.

2. L. Vitellius Lucij Vitelij je v času cesarja Tiberija kot cesarski namestnik v Siriji Rimu podredil Parte. Po vrnitvi iz Sirije je v času cesarja Kaligule bil večkrat konzul skupaj s cesarjem. Bil je zaupnik cesarja Klavdija, zelo spreten in prevejan dvorjan ter zelo vdan Mesalini in po njeni smrti Agripini: Suet., T.

3. A. Vitellius Avel Vitelij, rojen l. 15 po Kr., konzul l. 58 po Kr., pozneje upravitelj Afrike in legat v Germaniji, kjer so ga legije l. 69 po Kr. oklicale za cesarja proti Galbi. Po Galbovi smrti se je moral spopasti s proticesarjem Otonom; sicer ga je premagal pri Bedriaku, a je bil sam poražen od Vespazijana; usmrčen je bil l. 69 po Kr. Kot cesar (osmi po vrsti) je bil razvpit zaradi svoje razsipnosti, h kateri je bil nagnjen že v mladosti: T., Suet. Kot adj. Vitellius 3 Vitélijev: via Suet. — Od tod adj. Vitelliānus 3 Vitélijev, vitélijski, vitelijánski: milites, partes T.; subst. Vitelliānī -ōrum, m
a) vitélijevci, vitelijánci, vitélijci = Vitélijevi vojaki: T., Suet.
b) neke (menda po Viteliju imenovane) pisalne deščice (tablice): Mart.

4. L. Vitellius Lucij Vitelij, brat cesarja Vitelija in prav tako razsipnež, še opaznejši kot njegov brat, čeprav precej slabšega značaja. Ko so vespazijanci osvojili Rim, je bil ujet in usmrčen na povelje Antonija Prima: T.

Vitrūvius -iī, m, s celim imenom M. Vitruvius Polliō Márk Vitrúvij Pólio(n), menda iz Verone, vojaški stavbenik v času Cezarja in Avgusta; njegov spis De architectura libri X je ohranjen: Sid.

vod|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. das Wasser
… vode Wasser-
(analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
nivo vode der Wasserspiegel
(v krasu Karstwasserspiegel)
odvajanje vode die Entwässerung
zaščita vode der Gewässerschutz

2.
brakična voda Brackwasser
jezerska voda Seewasser
morska voda Meerwasser
sladka voda Süßwasser
slana voda Salzwasser
ledena voda Eiswasser
mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
ponikajoča voda Sickerwasser
površinska voda Oberflächenwasser
pronicajoča voda Drängewasser
rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
stoječa voda stilles Wasser
talna voda Grundwasser
tekoča voda Fließwasser
termalna voda Thermalwasser
vodovodna voda Leitungswasser
zdravilna voda Heilwasser
živa voda Lebenswasser
voda iz izvira Quellwasser
voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
voda iz vodnjaka Brunnenwasser

3.
mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
topla voda warmes Wasser, Warmwasser
mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
namizna voda Tafelwasser
neprečiščena voda Rohwasser
pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
porabna/tehnična voda Brauchwasser
rabljena voda Spülwasser
sveža voda Frischwasser
tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
umazana voda Schmutzwasser
voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
voda od pomivanja posode das Spülwasser
voda za čaj Teewasser
voda za gašenje Löschwasser
voda za kopanje Badewasser
voda za oskrbo Versorgungswasser
voda za umivanje Waschwasser

4.
religija blagoslovljena voda Weihwasser
krstna voda Taufwasser

5.
figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

6.
vode množina Wasser množina, das Wasser
(globinske das Tiefenwasser)
odpadne vode das Abwasser
padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
|
to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
bati se vode wasserscheu sein
vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
ki veže vodo wasserbindend

brez vode wasserlos
potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda²

na vodi auf dem Wasser
pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
figurativno čutiti na vodi vorausahnen
smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

nad vodo über Wasser
držati se nad vodo sich über Wasser halten

ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

iti po vodo Wasser holen
figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
medicina hoditi po vodi Wasser treten
hoja po vodi das Wassertreten
plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
potreba po vodi der Wasserbedarf

pod vodo unter Wasser, getaucht
biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

strah pred vodo die Wasserscheu

v vodo ins Wasser
pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
skoki v vodo šport das Wasserspringen
spustiti v vodo ribe: einsetzen
vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

v vodi im Wasser
kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
namakati/namočiti v vodi wässern
obstojen v vodi wasserbeständig
(v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
topen v vodi wasserlöslich
netopen v vodi wasserunlöslich
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

z vodo mit Wasser
bogat z vodo wasserreich
britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
hlajen z vodo wassergekühlt
jarek z vodo der Wassergraben
preskrba z vodo die Wasserversorgung
(individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
zasičenost z vodo die Wassersättigung
razredčiti z vodo wässern
reven z vodo wasserarm
stiska z vodo die Wassernot
zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

za vodo für das Wasser, fürs Wasser
brizgalna za vodo die Wasserspritze
cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
kozarec za vodo das Wasserglas
neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
prepusten za vodo wasserdurchlässig
tank za vodo der Wassertank
vedro za vodo der Wassereimer
vrč za vodo der Wasserkrug
zbiralnik za vodo der Wasserbehälter

vôda water; humoristično Adam's ale

po kopnem in po vôdi by land and by water
po vôdi navzdol downriver, downstream
po vôdi navzgor, proti vôdi upriver, upstream
bistra vôda limpid (ali clear) water
mehka (trda) vôda soft (hard) water
sladka (morska, tekoča, mineralna, pitna) vôda fresh (salt, running ali flowing, mineral ali table, drinking) water
termalna vôda thermal water
talna vôda underground water
mirujoča, stoječa vôda stagnant water, sluggish water
slana vôda brackish water
soda vôda soda water, aerated water
težka vôda kemija heavy water
kalna vôda troubled water
filtrirana vôda filtered water
mrzla in topla tekoča vôda cold and hot running water
neprepusten za vôdo watertight
curek vôde jet of water
pomanjkanje vôde water shortage
preskrba z vôdo water supply
vrč za vôdo water jug, pitcher
zdravljenje z vôdo hydropathy
v kitajskih vôdah in Chinese waters
to je vôda na njegov mlin (figurativno) this is grist to his mill
saj ne gori vôda! (figurativno) there's no tearing hurry!
polja so pod vôdo the fields are under water (ali flooded, inundated, submerged)
daj mi malo vôde, da si umijem roke! give me some water to wash my hands with!
iti po vôdo to fetch water
piti mineralno vôdo (v toplicah) to take the waters
nositi vôdo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle
plavati na vôdi to float
naši načrti so šli po vôdi our plans went wrong
piti viski brez vôde to drink whisky neat
pasti v vôdo (figurativno) to come to naught, to fall through, (pogovorno) to fizzle out
s tem pade to v vôdo (VB pogovorno) this means it's a washout, this makes it a washout
moji načrti so padli v vôdo my plans have come to nothing
v kalni vôdi ribariti to fish in troubled waters
puščati vôdo (o ladji) to leak
zadrževati vôdo (= ne urinirati) to hold one's water
zaiti v pregloboko vôdo to go out of one's depth
tiha vôda globoko dere (bregove podira) still waters run deep
spustiti vôdo (urinirati) to make water

vôda eau ženski spol

blagoslovljena voda eau bénite
kolonjska voda eau de Cologne
mehka (trda) voda eau douce ali non calcaire (dure ali crue)
morska (slana) voda eau de mer (ali salée)
pitna voda eau potable
podtalna voda eaux souterraines, nappe ženski spol aquifère (ali phréatique)
rečna voda eau de rivière
rožna voda eau de rose
sladka voda eau douce
stoječa voda eau dormante (ali stagnante)
tekoča voda eau courante
težka voda (kemija) eau lourde
umazana voda eaux sales (ali usées)
naravna topla (zdravilna) voda eaux thermales
ustna, zobna voda eau dentifrice
žveplena voda eau sulfurée
po vodi navzgor (navzdol) en amont (en aval)
po suhem in po vodi par mer et par terre
v vodo pasti tomber dans l'eau, figurativno tourner (ali s'en aller) en eau de boudin, aller à vau-l'eau
pod vodo plavati nager sous l'eau (ali entre deux eaux)
pod vodo biti être inondé (ali submergé)
biti ob kruhu in vodi être au pain sec et à l'eau
to je voda na njegov mlin (figurativno) c'est de l'eau à son moulin, c'est du beurre dans ses épinards
udarec v vodo (figurativno) un coup d'épée dans l'eau
obdržati se na vodi (figurativno) se maintenir à flot, surnager
spustiti vodo (urinirati) uriner, familiarno pisser
vodo v Savo nositi (figurativno) porter de l'eau à la rivière
tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort

volō², velle, voluī (indoev. kor. *u̯el- [skr. war] voliti, hoteti, želeti; prim. skr. vr̥ṇā́ti, vr̥ṇṓti, vr̥ṇītḗ [on] voli, želi, váraṇam izbor, želja, varáyati voli si, izbere si; gr. [z razširjenim kor.] ἔλ-δ-ομαι, ἐέλδομαι zahtevam, ἔλδωρ želja, ἐλπίς up, lat. volup, voluptas, voluntas, umbr. veltu = dēligitō, eh-veltu = iubētō, ehvelklu = dēcrētum, ēdictum, sl. voliti, volja, veleti, lit. pavélti hoteti, dovoliti, got. wiljan = stvnem. wellen = nem. wollen, got. waljan = stvnem. wellen = nem. wählen, stvnem. wala = nem. Wahl, got. wilja = stvnem. willo, willio = nem. Wille, ang. will)

1. hoteti, želeti, zahtevati, hoteti se komu kaj (z inf.), volja biti koga (kaj storiti), v mislih imeti, nameravati
a) abs.: quom velis Ter. če te je volja, velim, nolim Ci. naj hočem ali nočem, hočeš nočeš, velit, nolit, scire difficile est Ci. ali hoče ali noče, seu velint, seu nolint L. ali velint, nolint Plin. iun. naj hočejo ali nočejo, hoteti ali ne hoteti, velit, nolit, necesse est illi omnia videre Sen. ph. hoti ali ne hoti, hočeš (ali) nočeš, quisquis inspiciat, velit, nolit, nomen meum legat Petr., ut volumus Ter., ut voluimus Pl., ut volo Pers., si volet usus H.; si vis ali (skrč.) sīs, sultis (gl. opombo spodaj) če te (vas) je volja, če se ti (vam) ljubi, če ti (vam) je do tega (kot vrinjeni stavek pri imper., ki naj bi slednjega ublažil): audi si vis nunc iam Ter., cave sis Ter., ne, sis, plora Pl., refer animum sis ad veritatem Ci., adeste sultis Pl., pandite sulti genas Enn. — Besedne zveze: aliquid alicui volenti est po volji (pogodu, povšeči) biti komu kaj: neque plebi militia volenti (sc. esse) putabatur S., uti militibus exaequatus cum imperatore labor volentibus esset S., quibusdam volentibus novas res fore L.; bene (optime) velle alicui hoteti (želeti) komu dobro (najboljše), dobrohoten biti komu; male velle alicui hoteti komu zlo, misliti komu hudo, biti zlohoten do koga: bene vult tibi Pl., ego huic et hic mihi volumus bene Pl., tibi bene ex animo volo Ter., tibi optime volo Pl., utinam male qui mihi volunt sic rideant Pl., non sibi male vult Petr. dobro si streže, dobro se gosti (po Georgesu: o sebi nima slabega mnenja = o sebi ima dobro mnenje); alicuius causā velle v prid (korist) koga (komu) kaj hoteti (želeti): quod ut illi proprium … sit … ipsius hominis causa velle et optare debetis Ci.; poseb. v zvezi z omnia (gl. spodaj pod 1. b); tudi brez tega obj. = vse dobro želeti komu, biti pri volji (voljan) komu (za koga) kaj ali vse storiti, koristi (pridu) koga streči: regis causā velle, valde eius causā volo, etsi omnium causā … velle debeo Ci. ep.; inf. velle rabljen subst.: velle suum cuique est Pers. vsak ima svojo voljo (glavo).
b) z acc.: Sen. ph. idr., faciam, quod vultis Ci., si rex ea vult N., cupio omnia, quae vis H. (hladno vljudnostno besedilo, s katerim se hoče kdo koga otresti = hvala ti za tvoje sočutje), quid vis? Ci., num quid vis? Kom., H. želiš sicer še kaj?, ali si želiš še česa? (poslovilno besedilo), num quid vellet L., quid velit, exponit Ci., idem (eadem O.) velle S., nihil minus velle C., nihil frustra voles S., si plura velim H., Varro magnopere eius causā vult omnia Ci. ep. (prim. zgoraj pod 1. a); redkeje s subst.: aquam velim Pl., eloquere utrumque nobis, et quid tibist et quid velis nostram operam Pl., si suam gratiam velint C., amicitiam velle S., arma velit poscatque iuventus V., neque chorda sonum reddit, quem vult (gl. opombo spodaj) manus et mens H.; z etičnim dat.: quid sibi (zase) vellet C.
c) z inf. (ob istem subj.): Pl., Ca., Luc. fr., Lucr., Plin. idr., volui id quidem efficere certe Ci., volo et esse et haberi gratus Ci., si sibi (pred njim) purgati esse vellent C., Athenienses Chersonessum colonos vellent mittere N., vellem esse Diogenes Cu., multa volentem dicere V., ut tantum fida sorori esse velis O., velle mori statuit O., vellet abesse O. želel bi bil, vin (gl. opombo spodaj) tu curtis Iudaeis oppedere? H., nil audire velim H., volo scire Pl. ali velim scire Pl. (oboje z relativnim stavkom ali odvisnim vprašanjem) vedeti hočem, rad bi pač vedel, radoveden sem; tako tudi: volo audire, quid factum sit L. rad bi slišal, radoveden sem; z inf. pf.: ne quem recepisse velint L., non venisse volent V., sunt delicta … , quibus ignovisse velimus H., vellet promptas habuisse manus O.; vis tu ali vis (kot poziv ali blago povelje) ali hočeš, ali te ni volja, ali se ti noče, ali ne maraš: vis tu homines urbemque feris praeponere silvis? H., vis tu pudorem habere? Sen. rh., vis tu fortius loqui? Sen. ph., vis tu aequo animo pati? Sen. ph., vis tu reviviscere? Petr., vis unum vel alterum, immo plurima eius audire facta? Ap.; inf. je treba pogosto dostaviti v mislih: loquar, quae volam (sc. loqui) Pl., facile pelles, ubi velis (sc. pellere) Ter., sine me pervenire, quo volo (sc. pervenire) Ter., societates, cum quibus voluit (sc. facere), fecit L., quae voluerat (sc. dicere), dixerat N., volo mense Quintili in Graeciam (sc. proficisci) (po novejših izdajah si ego evolo mense Quintili in Graeciam) Ci. ep., desine velle (sc. me fallere) V.
d) z ACI (ob spreminjajočem se subj.): Pl., Luc. fr., Gell. idr., se superesse velim V., si vis me flere H., sibi restituerent eum filium, quem … unum ex multis fortuna reliquum esse voluisset Ci. (ji) je pustila, non uxor salvum te vult (sc. esse) H., quae declarari volemus Ci., iter per Alpes patefieri volebat C., quod vestigari volunt L., quod celari vis L., si quid de se agi vellent N.; z inf. pf. pass. (pri katerem je pomožnik esse pogosto izpuščen): quod esse ambas conventas volo Pl., sunt, qui volunt te conventam Pl., vos omnes … oratos volo Ter., lumen exstinctum esse volo Ci., nunc illos … monitos etiam atque etiam volo Ci., nam rex celatum voluerat Ci., nobis consultum volebatis L., cuius adversae fortunae succursum velit L.; poseb.: factum volo Pl. rad hočem storiti, rad storim, cum te video nostrae familiae tam ex animo factum velle Ter. da si … tako naklonjen; da se subj. bolj poudari, zlasti kadar je inf. pasiven ali pa esse z imenskim predikatom, stoji ACI, tudi ob istem subj.: iudicem me esse, non doctorem volo Ci., cupio me esse clementem Ci., qui se … minus timidos existimari volebant C. — V zvezah z inf. ali ACI pogosto pleonast. (poseb. za glag. nolle): me perdere velle velis O., nolite hunc illi acerbum nuntium velle perferri Ci., cuius auspicia pro vobis experti nolite adversus vos velle experiri L., noli … adversus eos me velle ducere N.; včasih opisovalno: ne quid celavisse velit (nam. celet) Ca., oscula nulla dedisse velis (nam. noli dare) O., cur sic mentiri velit (nam. mentiatur) Ph., teneras laedere velle manus (nam. laedere) Tib.
e) s finalnim stavkom, in sicer s samim cj.: Pl. idr., quid vis faciam? Ter., visne hoc primum videamus? Ci., volo hoc oratori contingat Ci., vis ergo … vicissim experiamur? V., velim fieri posset Ci., Musa velim memores H., quam vellem … mos esset Ter., quam vellem te ad Stoicos inclinavisses Ci., vellem abesset, vellem nulla forem, vellem me duxisses O., vellem sic erraremus in amicitia H.; z ne: hoc volebam, nescius ne esses Pac. ap. Gell., volo, ne ignoret ne haec quidem humana Ci., vellem, ne sola fuisses O.; redkeje z ut: ut ille te videat, volo Pl., volo, ut mihi respondeas Ci., maxime vellem, iudices, ut P. Sulla … modestiae fructum aliquem percipere potuisset Ci.

2. occ.
a) (kot držpr. t.t.) hoteti, določiti (določati, določevati), ukreniti (ukrepati): maiores de singulis magistratibus bis vos sententiam ferre voluerunt Ci., maiores nostri de servis quaeri voluerunt Ci., (sc. nostri maiores) insui voluerunt in culleum (sc. parricidas) vivos atque ita in flumen deici Ci.; poseb. kot uvodno besedilo zakonskih nasvetov oz. predlogov: velitis iubeatis (sc. Quirites), ut … Ci., L., rogationem promulgavit, vellent iuberent Philippo regi … bellum indici L.; metaf. o ukrepih bogov in usode: di meliora velint O. naj ukrenejo kaj boljšega = naj me obvarujejo (očuvajo) tega, naj mi to prihranijo, naj me rešijo tega, sic di voluistis V., me fortuna hac voluit consistere terra V.
b) hoteti = vzeti (jemati) kaj za resnico, misliti (si), biti kakega mnenja, trditi: Q., Plin. idr., illi regi tolerabili aut, si vultis, etiam amabili Cyro Ci., me vult fuisse Rhodi Ci., iidem vultis dispartiri omnia Ci., ego volo in virtute vim esse Ci., sine corpore esse vult (sc. Plato) deum Ci., se ortum Teucrorum a stirpe volebat V.
c) rajši hoteti, raje imeti, dati (dajati) prednost čemu, (raje) izbrati (izbirati), (iz)voliti: malae rei se quam nullius … duces esse volunt L., servire vellem? O. da sem raje hotela biti sužnja?
d) pomeniti (pomenjati), hoteti reči (povedati): quid volt concursus ad amnem? V., dicam, quid velit ara Iovis O.; z refl. sibi (ki se ne sloveni); o stvareh: quid sibi vult (sc. res)? Ter., quid vult sibi haec oratio? Ter., nec satis intellexi, quid sibi lex aut quid verba ista vellent Ci., quid ergo illae sibi statuae equestres inauratae volunt? Ci., quid vult sibi noctis imago? O.; toda o osebah = domisliti (domišljati) se česa, priti (prihajati) komu kaj na misel, pasti komu kaj v glavo: quid sibi vult pater? Ter., quid iste sibi vult? Ci., quid tibi vis? Ter., Ci.

3.
a) elipt. aliquem velle hoteti (želeti) govoriti s kom: te volo Kom., pater adest, quem volui Ter., si quid (o čem) me vis, num quid me vis? est, quod (o čemer) te volo secreto, te tribus verbis volo Pl., paucis verbis ali samo paucis te volo Kom., quin tu uno verbo dic, quid est, quod me velis Ter., si quid ille se velit C., centuriones trium cohortium me velle postridie Ci. ep.
b) aliquem ali aliquam velle koga, kako žensko rad videti, marati, željen (željan) biti koga ali kake ženske: Pl., Pr. idr., quam volui, nota fit arte mea O.; abs.: filium velle (sc. Iuliam) Ci. ep. njegov sin da je vrgel oko nanjo. — Od tod adj. pt. pr. volēns -entis, adv. volenter

1. vedeč in hoteč (vedé in hoté), hotoma, nalašč: volens vos Turnus adoro V., macie tenuant armenta volentes V.

2. rad, radovoljen; adv. rade volje, iz dobre volje, iz (vsega) srca, prostovoljno, prizadevno: volens seu invitus L., rem publicam si a volentibus nequeat, ab invitis ius expetituram L., quia volentes in amicitiam non veniebant, vi expugnarat L., poenas volentes pependere S., nec me vis ulla volentem avertet V., me victusque volensque remitto V., iura dare per volentes populos V. ki jo rade volje sprejemajo, labor est inhibere volentes O. same od sebe tekoče, volenti animo S. ali volentibus animis V. rade volje, radovoljno, prostovoljno, perrexit Psyche volenter Ap.; o neživih subj.: quos ipsa volentia rura sponte tulere suā V.

3. naklonjen, ugoden, milosten, milostljiv: uti volens propitius suam sospitet progeniem L., si divus, si diva esset … volens propitius adesset L., volentibus cum magnis dis Enn. ali dis volentibus magni estis S. po milosti bogov, munificus nemo putabatur nisi pariter volens S., resolvit vocem volens (sc. Sibylla) V., si volentibus vobis erit Macr. če ste naklonjeni; subst. volentia -ium, n ugodno, ugodne (prijetne) vesti (novice), ugodne (prijetne) stvari, prijetni dogodki, prijetnosti, starejše prijetne dogodbe: plebi volentia facere T., volentia plebi facturus videbatur S. ap. Non., Muciano volentia rescripsere T. kar se mu je zdelo ugodno.

Opomba: Star. obl. pr. volt, voltis = vult, vultis. Skrč. obl. pr.: vīn = vīsne, sīs = sī vīs, sultis = sī vultis. Gerundij volendi, volendo le: Aug.

von Präposition

1. Berlin, München usw.: iz

2. od (ich komme von meiner Mutter, von oben, von Pontius zu Pilatus, von gestern, von hier prihajam od matere, od zgoraj, od Poncija do Pilata. od včeraj, od tu); von wo od kod; von X bis Y od Xa do Ya; von nichts kommt nichts od nič ni nič; von selbst sam od sebe

3. s (vom Norden, vom Berg, vom Strick s severa, z gore, z vrvi; die Nacht von Freitag an/zu Samstag noč s petka na soboto)

4. med (einer von vielen eden med mnogimi, der größte von allen največji med vsemi)

5. po (von Beruf po poklicu)

6. o (von etwas schreiben, reden pisati o)

7. Possessiv: von mir, dir, ihm usw. moj, tvoj, njegov itd.; von Peter, Maria usw. Petrov, Marijin itd.; vom Vater, Bruder usw. očetov, bratov; von Goethe usw. Goethejev

8. prevajamo z rodilnikom: der König von Schweden kralj Švedske; die Umgebung von Stuttgart : okolica Stuttgarta; s pridevnikom: die Konferenz von Genf ženevska konferenca; von Charakter značajen; von Wichtigkeit pomemben von Hand ročno; von ungefähr približno; von Mal zu Mal vsakič; von mir aus kar se mene tiče

vōx, vōcis, f (indoev. kor. *u̯equ̯- govoriti; prim. skr. vāk glas, govor, govorica, beseda, vā́kyam izrek, govor, vácas- beseda, vakti, vívakti (on) pravi, govori, lat. vocō, gr. ὄψ glas, zvok, ἐν-οπή klicanje, hrup, ἔπος [iz *Ƒέπος] beseda, got. giwahan, giwuog, giwahannen = nem. erwähnen)

1. glas
a) človeški (govoreče, kličoče ali pojoče osebe): humana L. fr., Ap., acuta, gravis, cita, tarda, inflexa (droben, droban, tenek, tenak) inflexā ad miserabilem sonum voce Ci. (gl. īn-flectō), parva (slab, tih), magna (močen, močan, krepek, krepak), ingens V., clara (jasen) Ci., L., O., Lucr., clarior C., bona Pl., Q., rauca O., summa, ima H., Q., dulcis, solida Sen. rh., sedata et depressa, tremebunda Corn., exsurge, praeco … exerce vocem Pl. napni glas, vocem attenuare Ci. s piskavim glasom govoriti (da bi bil njegov moški glas podoben ženskemu), vocem attollere vel submittere Q., vocis contentio et remissio Ci., vocis magnitudo Corn., vocis via Lucr., voce referre V. ali contendere Cels. na glas, glasno, moribundā voce Amm., enimvero voce est opus Ter. klicati moram, nulla vox quiritantium … exaudiri poterat L. klic na pomoč, vocem late nemora alta remittunt V. javk, javkanje, personabant omnia vocibus ebriorum Ci. od kričanja, od vpitja, Valerium magnā voce inclamat L. glasno, magnā compellans voce cuculum H. glasno mu kličoč „kuku“, glasno mu kukajoč, venantum voces Ph. klici lovcev, voce vocare V. (po)klicati, vocis imago V. posnemanje glasu, jek, voce potius quam verberibus terreat (sc. boves) Col. z glasom, s klici, inclinatā ululantique voce canere Ci., citharam cum voce movere O. ob petju, Sirenum voces H. petje, sunt verba et voces quibus hunc lenire dolorem possis H. čarodejna besedila in glasbeni znaki.
b) živalski: mugiet et veri vox erit illa bovis O., vox boum V. mukanje, cornix plenā pluviam vocat improba voce V., vox (sc. apium) … sonitūs imitata tubarum V. brnenje, cycni Mel., porcina vox Sen. ph. svinjsko kruljenje, voces animalium truces Ap.
c) pren. glas pooseb. stvari: Sicilia tota si unā voce loqueretur Ci., rerum vox est, naturae vestigium, veritatis nota Ci., interdum … vocem comoedia tollit H. govori vzneseno (v vznesenem slogu).

2. meton.
a) glas = ton, zvok, don: Pl., Cat., Ph. idr., soni et voces Ci., numeri et voces et modi Ci. takt, glas (ton) in napev, auribus multa percipimus, quae etsi nos vocibus delectant, tamen … Ci., vocem mittere, emittere (gl. mittō, emittō), cum viderem … vocem pro me … neminem mittere Ci. da se nihče ne oglasi, da nihče ne spregovori zame, inludere vocem, quotiens caneret T., parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph. odsekan govor s premalo dodelanimi glasovi, bucina … litora voce replet O., ad vocem celeres, quā bucina signum dira dedit, … concurrunt V. ob trobljenju, ob znaku s trobento (trombo), obloquitur numeris septem discrimina vocum V. brenka po taktu na sedmeroglasno liro; pesn.: ad sonitum vocis vestigia torsit V. po zvoku veslajev, audimus fractas ad litora voces (sc. pelagi) V. šumenje od brega odbijajočih se (ob breg butajočih) valov, verba quibus sensus vocesque notarent H. naravne glasove in misli.
b) izjava, izrek, izraz, vzklik, beseda, besede, govor, starejše izrecilo, izustilo: Lucr., Plin., omnes … cives … una et mente et voce consentiunt Ci. so ene misli (ene volje), enega glasu pri tem, so si enotni v mislih in besedah, una paene voce repelli Ci. enoglasno, vox publica Ci. izraz javnega mnenja, viva Ci., ficta O. laž, excepta vox est querentis Cu., constitue nihil esse opis in hac voce: „civis Romanus sum“ Ci., ex infimo specu vocem redditam ferunt: „imperium summum Romae habebit … “ L., Pythica vox L., vetuit me tali voce Quirinus H., vocem adversum pericula poscere T. zagovor, zagovornika, illas adversus senatum voces T., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum C., carpi nostrorum militum vocibus C., his … vocibus infit V., Iuno … his vocibus usa est V., contumeliosis vocibus prosequebantur nostros C., voces per vinum … emissae Q., voces edere Ci. tožiti, tales voces dare O. tako tožiti.
c) (posamezna) beseda, izraz, naziv, oznaka, označba: ullam omnino vocem exprimere posset C., nulla tamen vox est ab iis audita populi Romani maiestate … indigna C., alia vox nulla violenta audita est L., dico ipsum Epicurum … non intellegere … , quid sonet haec vox voluptatis, id est, quae res huic voci subiciatur Ci. beseda „slast“, hic sensus verbi, vis ea vocis erat O., nescit vox missa reverti H.
d) besedilo, pregovor, rek, (modri) izrek, reklo, rečeníca, starejše poslóvica: qua voce et quo senatus consulto (= qua voce senatus consulti) populus Romanus ad arma sit vocatus C., negabat ullam vocem inimiciorem amicitiae potuisse reperiri quam eius, qui dixisset … Ci.
e) zagovor = čarodejno (čarovno, bajalno) besedilo, čarodejne (čarovne, bajalne) besede, čarodejna formula: sidera excantata voce Thessalā H., deripere lunam vocibus H., parce vocibus tandem sacris H.
f) povelje, ukaz, poziv: consulum voci atque imperio non oboedire Ci., Iri, meae … fidissima nuntia vocis O., cuius voci continuo Fabius obsecutus Val. Max.
g) zmožnost govorjenja, govorjenje, govor, govorica, jezik: me dies, vox, latera deficiant Ci., omnibus praeclusisse vocem videbatur L., vetorque plura loqui, vocisque meae praecluditur usus O., Graiā scierit sive ille Latinā voce loqui O., neu iubeas … vocem mutare viros aut vertere vestem V., qui feros cultūs hominum recentum voce formasti catus H., cum civem ex voce cognovisset Iust., Latinae vocis honos Val. Max., sed vox hoc nuntiat omnis Mart.
h) izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, izreka, izrekanje: rustica vox et agrestis quosdam delectat Ci.
i) (kot ret. t.t.) naglas, poudarek, starejše priglas: in omni verbo posuit acutam vocem Ci.

vplív influence (na over, on); ascendancy, ascendency, ascendance, ascendence; sway; impact (na on); hold (on); interest (pri with)

pod vplívom under the influence
biti pod vplívom koga to be under the influence of someone
imeti vplív na to exercise (ali to exert, to have) an influence (up)on, to influence (someone)
imeti vplív pri kom to have influence with someone
imel je velik vplív nanje he had a great ascendancy over them
priti pod vplív koga to come (to fall) under someone's sway
imeti velik vplív pri to carry weight with
Voltairov vplív na sodobnike Voltaire's influence over his contemporaries
te okoliščine niso imele nobenega vplíva na izid (rezultat) these circumstances had no effect on the result
njegov oče nima nobenega vplíva nanj his father has no hold on him
uporabiti svoj vplív pri kom to use one's influence with someone
uveljaviti svoj vplív pri kom to bring one's influence to bear on someone

vzdrževáti to keep (up), to maintain; to support, to sustain, to provide sustenance (for)

vzdrževáti veliko družino to keep (ali to maintain) a large family
vzdrževáti prijateljske stike, zveze to maintain friendly relations
vzdrževáti se česa to abstain from something
sam se vzdrževáti to keep oneself in food and clothing, to be selfsupporting; to support oneself
njegov stric ga vzdržuje his uncle pays for his upkeep
vzdrževáti se s čim to subsist by something
vzdrževáti pogovor to keep a conversation going
vzdrževáti pogum (moralo) čet to support the courage (to maintain the morale) of the troops
vzdrževáti svojo družino to support one's family
vzdrževan kept, supported; provided for (od koga by someone)

wahr resničen; (echt) pravi (sein wahres Gesicht njegov pravi obraz, ein wahrer Sturm der Begeisterung pravi vihar navdušenja); nicht wahr? ali ne?, kajne?; es ist wahr res je; wahr machen uresničiti; wahr werden uresničiti se; traurig, aber wahr žalostno, toda resnično; so wahr ich lebe/hier stehe čisto/prav zares; im wahrsten Sinne des Wortes v pravem pomenu besede; für wahr halten imeti za resnico

walk about prehodni glagol
voditi okoli
neprehodni glagol
hoditi okoli, sprehajati se brez cilja, pohajkovati, postopati

walk about! nadaljuj z delom! (klic častnika vojaku, da prepreči njegov pozdrav)

Wasser¹, das, (-s, -) voda (tudi figurativ, Medizin); (Duftwasser) vodica; (Schweiß) pot, znoj; schweres Wasser Chemie težka voda; ein stilles Wasser figurativ tiha voda; stille Wasser sind/gründen tief tiha voda jezove podira/bregove dere; das große Wasser velika luža (Atlantik); Wasser lassen/abschlagen iti na vodo, mokriti, urinirati; Wasser treten Medizin hoditi po vodi; das Wasser steht (ihm) bis zum Hals voda mu sega do vratu ( tudi figurativ ); jemandem nicht das Wasser reichen können ne segati (komu) niti do kolen; das Wasser läuft (mir) im Munde zusammen sline se mi cedijo; Wasser in ein Sieb schöpfen/Wasser in die Elbe tragen nositi vodo v morje; jemandem das Wasser abgraben spodkopavati koga; das ist Wasser auf seine Mühle to je voda na njegov mlin; bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg/die Elbe hinunter do tedaj bo preteklo še dosti vode;
an: nahe am Wasser gebaut haben figurativ hitro bruhniti v jok;
aus: wie aus dem Wasser gezogen kot bi ga/jo iz vode potegnil;
in: ins Wasser fallen pasti v vodo ( tudi figurativ ); ins Wasser gehen utopiti se (narediti samomor); ein Schlag ins Wasser udarec v prazno, mahanje po zraku; wie eim Fisch im Wasser kot riba v vodi;
mit: es wird überall nur mit Wasser gekocht/auch andere Leute kochen mit Wasser tudi drugje je ista pesem/ni nič bolje; mit allen Wassern gewaschen z vsemi žavbami namazan;
über: sich über Wasser halten držati se nad vodo ( tudi figurativ );
unter: unter Wasser stehen biti pod vodo, biti poplavljen; unter Wasser setzen poplaviti;
von: vom reinsten Wasser pravi, čist;
zu: zu Wasser po vodi; zu Wasser gehen Luftfahrt pristati na vodi

wide¹ [wáid] pridevnik (widely prislov)
širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen
britanska angleščina, sleng bister, prebrisan

three feet wide tri čevlje širok
a wide domain obsežno, obširno področje
a wide margin širok rob
wide plain prostrana ravnina
wide prices različne cene (ponudbe in povpraševanja)
wide reading velika načitanost
wide roads široke ceste
the wide world širni svet
to give a wide margin dati široko polje, dati prost prostor
to stare with wide eyes strmeti s široko odprtimi
to take wide views biti velikodušen, velikopotezen
his answer was quite wide of the mark njegov odgovor ni prav nič spadal k stvari
by the widest computation kar najbolj široko računano

Wind, der, (-/e/s, -e) veter (blasen pihati); Technik Metallurgie (vpihan) zrak; Wind und Wetter figurativ vremenski vplivi; ein neuer/frischer Wind figurativ svež veter; halber Wind [Schiffahrt] Schifffahrt bočni veter; raumer Wind ugoden veter; schnell wie der Wind hiter kot veter; Wind bekommen von figurativ priti na ušesa (er hat Wind bekommen von X X mu je prišel na ušesa) ; den Wind im Rücken haben imeti veter v hrbet ( tudi figurativ ); den Wind aus den Segeln nehmen vzeti veter iz jader ( tudi figurativ ); viel Wind figurativ mnogo hrupa; viel Wind machen zganjati dosti hrupa (von zaradi) ; das ist Wind in seine Segel figurativ to je voda na njegov mlin; die Fahne nach dem Wind hängen obračati plašč po vetru; sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen razgledati se po svetu; wissen, woher der Wind weht vedeti, od kod veje veter ( tudi figurativ );
an: am Wind [Schiffahrt] Schifffahrt s premčevim vetrom, proti vetru;
bei: bei Wind und Wetter v slabem vremenu; beim Wind [Schiffahrt] Schifffahrt z nasprotnim vetrom;
in: in alle Winde na vse strani neba; in den Wind reden govoriti v veter; einen Rat: in den Wind schlagen ne zmeniti se za (nasvet);
vor: vor dem Wind [Schiffahrt] Schifffahrt jadrati z vetrom, z vetrom v krmo

wither [wíðə] prehodni glagol
izsušiti, oveniti, napraviti ovenelo
figurativno oslabiti, uničiti

age cannot wither her starost ji ne more do živega
to wither with a look pogovorno uničiti s pogledom
neprehodni glagol (često wither up)
(o)veneti; osušiti se, osahniti
figurativno oslabeti, hirati, propasti; prenehati, miniti, izginiti; pasti, padati (cene)
figurativno giniti

(the) beauty withers lepota mine
his influence withers njegov vpliv upada
to wither away odmirati, oslabeti
a withered hand izsušena roka

write down prehodni glagol
zapisati, napisati; zabeležiti; pismeno (o)klevetati (opravljati, obrekovati, v nič devati)
ekonomija odpisati (od vrednosti), izknjižiti

write down me down an ass! imenuj me osla!
his novel is written down a failure njegov roman označujejo za neuspeh

Xenocratēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ξενοκράτης) Ksenokrát

1. Platonov učenec in njegov drugi naslednik v Akademiji, roj. v Halkedonu l. 396, umrl l. 314: Ci.

2. sloveč slikar: Plin.

zabéliti to lard, to butter; to put dripping (ali lard) into

ne zabeljen ne soljen without fat or salt, (figurativno, plehek) flat, tasteless
njegov govor je bil zabeljen z dovtipi his speech was peppered with witticisms