Franja

prométen de tráfico

zelo prometna cesta carretera f de mucho tránsito (ali de intenso tráfico)
prometne konice horas f pl punta, horas de tráfico intenso
prometna kontrola control m de la circulación
prometna luč semáforo m, luz f de señalización
prometna mreža red f de comunicaciones
prometni obvoz desviación f de la circulación
prometna nesreča accidente m de la circulación
prometna ovira obstáculo m de la circulación
prometna policija (patrulja) policía f (patrulla f) de tráfico
prometni predpisi reglamento m de la circulación (ali del tráfico)
prometno sredstvo medio m de transporte
prometne razmere condiciones f pl del tráfico
prometna tabla indicador m de ruta
prometni znak señal f de tráfico, disco m de señales (para el tráfico)
prometna varnost seguridad f del tráfico (ali de la circulación)
prometno vozlišče nudo m de comunicaciones
prometna zapora interrupción f (ali suspensión f) del tráfico (ali de la circulación)
prometni zastoj embotellamiento m; congestión f del tráfico
prometna žila arteria f (de tráfico)

prometna samostalnik
1. neformalno (prometno dovoljenje) ▸ forgalmi
Res so bile prve policistove besede: "Prometno in vozniško, prosim." ▸ A rendőr első szavai tényleg ezek voltak: „Jogosítványt és forgalmit kérek”.

2. neformalno (prometna nesreča) ▸ közlekedési baleset
Avto ni več v moji lasti, ker sem imel prometno in ga prodal. ▸ Az autó már nincs a tulajdonomban, ugyanis volt egy közlekedési balesetem, és eladtam.

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

railroad [réilroud]

1. samostalnik
ameriško železniška proga, železnica
množina železniške delnice

2. pridevnik
železniški

railroad accident, railroad company železniška nesreča, družba
railroad bridge, railroad car železniški most, voz
railroad shares železniške delnice

3. prehodni glagol
prepeljati, prevažati, odposlati po železnici; graditi železnice (a country v neki deželi)
ameriško, sleng vtakniti v zapor na podlagi lažne prijave ali obtožbe
ameriško, pogovorno hitro izvesti, forsirati zakonski predlog (s hitrim postopkom)
neprehodni glagol
potovati z železnico; služiti pri železnici

to railroad a bill through Congress ameriško hitro spraviti, sforsirati zakonski osnutek skozi Kongres

railway¹ [réilwei] samostalnik
britanska angleščina železniška proga, železnica

at railway speed s hitrostjo železnice, figurativno z veliko hitrostjo, bliskovito, hitro
railway accident železniška nesreča
cable-railway, electric street railway, elevated railway, narrow-gauge railway, rack-railway, suspended railway, underground railway žična, električna cestna, nadzemeljska, ozkotirna, zobata, viseča, podzemeljska železnica

rain² [réin] neprehodni glagol
deževati; liti; (o nebu) poslati dež; (o solzah) teči, liti
figurativno padati, priti v gomilah, v množicah; deževati s prasketanjem (upon na)
prehodni glagol
liti, deževati (kaj), pustiti padati (dež)
figurativno prelivati (solze); metati (kamenje) (upon na)

it is raining cats and dogs, it is raining pitch forks lije kot iz škafa
it rained all night vso noč je deževalo
it is likely to rain kaže na dež, dež preti
it rained heavy drops debele kaplje so deževale
blows rained upon him udarci so deževali nanj
to rain stair-rods sleng deževati v ravnih, vertikalnih curkih
tears rained down her cheeks solze so ji lile po licih
her eyes rained tears iz oči so ji lile, tekle solze
it never rains but it pours figurativno nesreča nikoli ne pride sama
it rains in dežuje noter (v sobo)
it has rained itself out izlilo se je

rapprocher [-prɔše] verbe transitif (zopet) približati; optique bliže pokazati; figuré zbližati, pomiriti, spraviti; zmanjšati (razmik, oddaljenost); spraviti v dotik; primerjati; postaviti eno poleg drugega

se rapprocher (pri)bližati se (de quelque chose čemu); stopiti bliže, priti si bliže; spraviti se, pomiriti se
rapprocher sa chaise približati, primakniti svoj stol
ils ont été rapprochés par le malheur nesreča jih je zbližala
les deux familles se sont rapprochées après de longues années de brouille obe družini sta se spravili po dolgih letih sprtosti
l'avion rapproche les distances letalo skrajša razdalje

ravager [ravaže] verbe transitif opustošiti, razdejati; spačiti; figuré uničevati

la guerre a ravagé le pays vojna je opustošila deželo
les sauterelles, les pluies ravagent les récoltes kobilice, deževje pustoši(jo), uničuje(jo) pridelke, letino
la grêle a ravagé les vignobles toča je potolkla vinograde
la maladie, le malheur l'ont ravagé bolezen, nesreča ga je uničila

reaktor moški spol (-ja …) jedrski: der Reaktor, Kernreaktor (fuzijski Fusionsreaktor, Kernfusionsreaktor, grafitni Graphitreaktor, oplodni Brutreaktor, der Brüter, raziskovalni Forschungsreaktor, s pregreto paro Heißdampfreaktor, težkovodni Schwerwasserreaktor, tlačnovodni Druckwasserreaktor, vrelni/z vrelo vodo Siedewasserreaktor), der Atommeiler
… reaktora Reaktor-
(hladilo das Reaktorkühlmittel, jedro der Reaktorkern, varnost die Reaktorsicherheit)
nesreča v reaktorju der Reaktorunfall

remate moški spol konec, izid, zaključek, dovršitev; rob; konica, vrh; hišno čelo; ameriška španščina dražba

remate de cabeza (šp) sunek z glavo
remate de cuentas zaključni račun
de remate popolnoma; brezupno, neozdravljivo
loco de remate popolnoma nor
por (fin y) remate končno, na kraju
por remate de desgracia da bi bila nesreča popolna

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

rīma -ae, f (iz *rei-mā ali *rī-mā; prim. let. riewa špranja, reža, lit. rievà skala, skalna razpoka; po mnenju nekaterih razlagalcev iz *reik-smā; prim. skr. rikháti, likháti razi, reže, praska, gr. ἐρείκω razim, razbijam, trgam, stvnem. rīga in riga = nem. Riege, Reihe, lit. riekiù, riẽkti rezati kruh, let. riks (m), rika (f) velika rezina kruha)

1. poč, poka, razpòk, razpoka, praska, poklina, špranja, reža, raza, réga, luknja: Plin., rima angusta H., cava Pr., dissilit omne solum penetratque in Tartara rimis lumen O., naves rimis dehiscunt V. imajo (dobivajo) razpoke, režijo, rimas agere Ci. ali ducere O. ali facere Vitr. razpokati, popokati, cunctaque fortunā rimam faciente dehiscunt O. če nesreča zada kakšno razpoko (režo), rimas explere Ci. zadelati (zadelávati, zadelováti); pesn. meton.: ignea rima micans V. blisk, ki seka oblake; šalj. metaf.: plenus rimarum sum Ter. poln sem razpok (razpoklin) (= ničesar ne morem zamolčati), aliquam rimam reperire Pl. rego, režo = izgovor, pretvezo, izbezek; tako tudi: persuasae fallere rima sat est Pr.

2. occ. (v obscenem pomenu) = cunnus ženski sram, žensko spolovilo, vagina, nožnica: Iuv.

route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer

en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
à moitié route na pol pota
en route! na pot!
bonne route! srečno pot, vožnjo!
route aérienne zračna pot, proga
route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
route de col cesta čez gorski prelaz
route côtière obalna cesta
route de course dirkalna proga
route départementale cesta I. reda
route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
route nationale (RN) državna cesta
routes de navigation plovbne proge, linije
route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
route à priorité prednostna cesta
route rapide, express hitra cesta
route non revêtue neutrjena cesta
route de sortie izpadnica (cesta)
route du Sud cesta proti jugu
route de terre, par mer kopna, pomorska pot
route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
circulation féminin sur les routes promet po cestah
code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
croisement masculin de routes cestno križišče
feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
police féminin de la route cestna, prometna policija
usager masculin de la route uporabnik ceste
arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
faire de la route mnogo se voziti (pluti)
faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
se mettre en route kreniti, iti na pot
prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
il y a deux heures de route je dve uri vožnje
la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti

rúčiti rûčīm
I.
1. zlivati: ozgo stade da ruči vodu
2. dajati, prožiti roko: junak junaku vjeru daje, ruke ruče da se ne izdaju; zla me ruka ručila v nesrečno roko sem segel, nesreča me čaka
II. ručiti se rokovati se: priđe ravno gospodaru i ruči se s njime

rúda ž oje: udarila ruda u brijeg zgodila se je težka nesreča; istrčavati se pred -u brez potrebe se vmešavati v tuje zadeve; natrčati kao ždrijebe pred -u; koga ubije ruda, onome nema suda

rudnišk|i (-a, -o) Bergwerks-, Gruben- (požar der Grubenbrand, lokomotiva die Grubenlokomotive, nesreča das Grubenunglück)

rúdniški mine(-); pit(-)

rúdniška nesreča mine disaster
rúdniška jalovina burrow
rúdniški paznik mine overseer, mine-captain
rúdniški rov mine level
rúdniški (jamski) les pit props
rúdniška voda pit water
rúdniška železnica pit railway
rúdniško obratovanje mining, underground working
rúdniška eksplozija colliery explosion
rúdniški jašek mine (ali pit) shaft
rúdniški požar mine fire
rúdniški eksplozivni plin firedamp, mine gas

ruō -ere, ruī, rŭtum, toda ruitūrus in v stari jur. formuli rūta (et) caesa „izkopano in posekano“ (v tem glag. sta združena dva kor.: a) indoev. kor. *rēu- teči, hiteti, pasti; prim. lat. con-gruō, in-gruō, ruīna, gr. ἔχραον napadel sem, pritisnil sem, ζα-χρηής silno (močno) pritiskajoč; b) indoev. kor. *reu̯ā- riti, kopati, grebsti, ogrebati; prim. skr. rav-, ru- razbiti (v besedah rávat, rudhí, rāviṣam, rṓruvat), rutaḥ razbit, gr. ἐρυσίχϑων „zemljo razrivajoč“, sl. rijem, rujem, rilec, rov, lit. ráju, ráuti (iz)puliti, (iz)ruvati, rãvas cestni jarek, stvnem. rod = nem. Rodung krčenje, krčevina, nem. roden krčiti, trebiti, kopati, ruvati, reuten (iz)krčiti)

I. intr.

1. (pri)dirjati, (pri)dirjastiti, (pri)dreviti (se), (pri)hrumeti, (pri)dreti, (pri)vihrati, planiti, (pri)leteti, (pri)teči, (pri)hiteti; o osebah: id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant Ci., (sc. Pompeium) ruere nuntiant et iam iamque adesse Ci., legio sustinuit ruentes T., unā omnes ruere V., conversae ruunt acies V., quidam inermes ultro ruere ac se morti offerre T., ruebant laxatis habenis aurigae Cu.; izhodišče v abl.: eques pedesque certatim ruere portis L.; smer: huc turba ruebat V., in aquam caeci ruebant L., ruere in castra L., in ferrum V., in vulnera ac tela L., in proelium Fl., ad urbem L., ad portas T., per medios, per proelia V., per vias T.; pren. pogosto = biti naklonjen čemu, biti vdan čemu, biti nagnjen k čemu: ruere ad interitum voluntarium Ci., in exitium T., omnia in pecus ruere V., in arma L., Romae ruere in servitium consules T., ruere ad seditiones T., ruere crudelitatis odio in crudelitatem L., mutuis inter se odiis in bellum Iust., avide ad libertatem L., se in errores Gell., quo ruis? quibus periculis se obicis? Plin. iun., quo scelesti ruitis? H.; pesn. z inf.: Stat., Cl. idr., quo ruis imprudens dicere fata? Pr.; impers.: ut ferme fugiendo in media fata ruitur L. dreviš, se pahneš; metaf. o neživih subj.: venti ruunt V., unde ruunt voces Sibyllae V. privrevajo, donijo, ruunt de montibus amnes V. ali flumina per campos O., Rhenus ruit in Galliam T., pontus ruit ad terram V., ruit imber aethere toto V. se uliva, od tod tudi: ruit arduus aether V. nebo se izliva; o noči in dnevu: ruit Oceano nox V. hiti od Oceana sem, revoluta ruebat (je vzhajal, je nastajal, se je rojeval) dies noctem fugarat V.; toda: nox ruit V. ali sol ruit caelo Ap. in samo sol ruit Val. Fl. (od)hiti proč, zahaja, ruit imbriferum ver V. gine, mineva, izginja; occ. prenagliti se, prehite(va)ti, nepremišljeno (zaletavo) ravnati (delati), vihrati, hiteti v propast (propad, uničenje): Ter., Q. idr., nec ruere demens nec furere desinit Ci., non potuit … non in agendo ruere Ci., ruebant tenebris omniaque miscebant Ci., emptorem ali reum ruere pati Ci., L., non compescere ruentes T., cum cotidie rueret Ci., ruere in dicendo Ci. ep., in agendo Ci.

2. (dol) pasti (padati), strmoglavo pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati), prepadati, (po)rušiti se, podreti (podirati) se, vdreti (vdirati) se, pogrezniti (pogrezati) se, (od)trgati se: Pl., Ter., Lucr., Val. Fl., Mart. idr., ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., ruunt templa deûm, aulaea H., saxum ruiturum (sc. Sisyphi) O.; preg.: caelum in se L., ruere omnia visa V. vesoljni svet, svetovje; metaf. (po)rušiti se, (z)rušiti se = propasti (propadati), doživeti (doživljati) zaton, (za)toniti: ruit alta a culmine Troia V. = urbs antiqua ruit V., ruens imperium H., res publica ruit Ci.; abs.: prospera … ruentia T. sreča … nesreča. —

II. trans.

1. vreči (metati), podreti (podirati), obaliti, (po)rušiti, (z)rušiti, poraziti (poražati), uničiti (uničevati), razbi(ja)ti: Pl., Ter. idr., naves (sc. vis venti) ruit Lucr., immanem malem volvuntque ruuntque V.; abs.: instat turbatque ruitque O.; occ.: cumulos harenae ruit V. ruši kupe, razbija grude; refl.: in praedam superne sese ruere Ap. zagnati se.

2. razri(va)ti, zri(va)ti, razrvati, vznemiriti (vznemirjati), (raz)buriti, (raz)burkati, vzburkati (vzburkavati), (vz)valoviti, dvigniti (dvigati, dvigovati), (iz)trgati: mare a sedibus imis V., (sc. tauri) terram ruebant Lucr., ruere spumas salis aere V. (s)peniti, (vz)peniti morje, atram nubem ad caelum V. dvigati (dvigovati) (kvišku) do neba; occ. zgrniti (zgrinjati), pobrati (pobirati) skupaj, (po)grabiti, (na)grabiti, (na)kopičiti: unde divitias aerisque ruam acervos H., ruere cinerem et confusa ossa focis V. Od tod pt. pf. kot jur. t.t. rūta et caesa in asindet. rūta caesa vse, kar je na nekem zemljišču izkopano in posekano, ne da bi bilo tudi obdelano, surova (nepredelana) snov, surovina: Icti., te, cum aedes venderes, ne in rutis quidem et caesis solium tibi paternum recepisse Ci., fundum vendere rutis caesis exceptis Ci.

sad [sæd] pridevnik (sadly prislov)
žalosten, otožen, melanholičen, zaskrbljen, potrt; nesrečen; ubog; klavrn, nič vreden, reven, beden; obžalovanja vreden; hudoben, zloben; neugoden, nepopravljiv; zelo potreben; temen; težak; nedovoljno vzhajan
arhaično resen

sad at žalosten ob (od, zaradi)
in sad earnest zelo resno
sad bread premalo vzhajan (in pečen) kruh
a sad coward klavern strahopetnež
a sad dog figurativno propadla oseba, izgubljenec; razvratnik
sad havoc hudo opustošenje
a sad accident, mistake obžalovanja vredna nezgoda (nesreča), napaka
a sadder and a wiser man oseba, ki jo je škoda izučila
a sad state žalostno, bedno stanje
to feel sad biti žalosten, potrt
he writes sad stuff kar on piše, je plaža

sam² (-a, -o)

1. (brez drugih) allein

2. (osamljen) allein, einsam
sam samcat mutterseelenallein

3. (neporočen, brez družine) [alleinstehend] allein stehend, allein
|
figurativno nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
| ➞ → s^amo