Franja

trenútek moment; instant

trenút, prosim! just a moment, please!
v trenútku (takoj) in a moment, on the instant, this instant
v trenútku (= kot bi mignil) in an instant, in a trice, in a jiffy, in no time
v istem trenútku at the same moment
v tem trenútku at this instant
vsak trenútek every moment, at any moment
v pravem trenútku in the nick of time
v nekaj trenútkih (hitro) in a matter of moments
primeren trenútek fitting moment
niti za trenútek not for a moment
to je pravi trenútek now is the time, it's the right time
v trenútku je bilo vse končano everything was over in a flash
počakajte trenútek, prosim! please wait a moment!
priti v pravem trenútku to come in the nick of time

uhájati (-am) | uíti (uídem) imperf., perf.

1. fuggire, scappare; evadere:
uhajati od doma scappare di casa
uiti iz zapora evadere dalla prigione
uiti iz glave scappare di mente

2. (iztekati) uscire, fuoriuscire, sprigionarsi, sfiatare:
iz cevovoda uhaja voda l'acqua esce dalle condutture
plin uhaja il gas sfiata

3. (utrgati se) venire, uscire; mandare:
iz grla so ji uhajali kriki dal suo petto venivano urla
fantu je uhajal smeh al ragazzo veniva da ridere

4. (usmerjati se) andare:
misli so mu uhajale v domači kraj andava col pensiero al luogo nativo

5. (izmakniti se pred kom, čim) sfuggire, scampare:
uiti nevarnosti scampare il pericolo
žarg. šport. kolesar je ušel vodilni skupini il corridore sfuggì al plotone di punta

6. (opaziti, zaznati) sfuggire:
kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost da buon osservatore non si lasciò sfuggire nessun particolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bolniku uhaja voda il malato soffre di incontinenza
pren. ušlo mu je, da je vsega kriv sosed gli scappò detto che la colpa era del vicino
deset let mu ne uide si prenderà come minimo dieci anni di prigione
pren. srce mu je ušlo v hlače si perse di cuore
otroku je ušlo il bambino se l'è fatta addosso
vlak mu je ušel pred nosom il treno gli scappò davanti al naso
pri popravljanju mu je ušlo nekaj napak nella correzione si lasciò sfuggire alcuni errori
zmaga mu ne more uiti ha ormai la vittoria in tasca, la vittoria non gli può sfuggire

uhó ear; (šivanke) eye (of a needle); (košare, posode) handle

srednje uhó middle ear
zunanje uhó auricle
ostro uhó keen ear, quick ear
oslovsko uhó (v knjigi) dog-ear
napraviti oslovsko uhó (v listu, knjigi) to dog-ear (a page, a book)
bolečina v ušesu earache
vnetje ušesa otitis
vnetje srednjega ušesa inflammation of the middle ear
ušesa me bolé I have (ali pogovorno I've got) earache
krik, ki gre skozi ušesa an earsplitting, earpiercing scream
šumenje v ušesih buzzing in the ears
ščitnik za uhó earflap, ZDA earmuff
zrcalo za uhó medicina auriscope, otoscope
biti gluh na levo uhó to be deaf in the left ear
do ušes je zadolžen he is up to his ears in debt, he is over head and ears in debt
biti do ušes zaljubljen to be head over heels in love
imeti ostro uhó (figurativno) to have a quick (ali a sharp) ear, to have excellent hearing
pocukati, povleči koga za uhó to tweak, to pull someone's ear
napeti ušesa to prick up one's ears, to be all ears
naleteti na gluha ušesa to find deaf ears
nekaj bi ti rad povedal na uhó I'd like a word in your ear
prišlo mi je na uhó it came to my hearing
naviti komu ušesa to tweak someone's ears
pridigati gluhim ušesom (figurativno) to fall on deaf ears
(za)mašiti si ušesa to stop up one's ears
poslušati le z enim ušesom to listen with only half an ear
konj striže z ušesi the horse twitches his ears
vleči na ušesa to listen attentively, to prick up one's ears
za ušesa privleči (kako zadevo) (figurativno) to drag in a matter by the ears
v (levem, desnem) ušesu mi zveni my (left, right) ear is ringing (ali is burning)
pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven (figurativno) (it goes) in (at) one ear and out (at) the other
v ušesih mi je zvenelo (= morali so govoriti o meni) my ears were burning
stene imajo ušesa walls have ears
v uhó me piši! (žargon) go and fly a kite!

usrán (-a -o) adj.

1. vulg. smerdato; ekst. sporco, sudicio, infangato

2. pog. fottuto, di merda:
delati za nekaj usranih fičnikov lavorare per quattro fottuti soldi
usrano vreme tempo brutto
vulg. drek, pa tak usran kraj! che paese di merda!

ustáviti to stop, to put a stop to; to bring to a standstill, to stay; to arrest, to cease; to bring to a halt; to suspend; to check; to hold up

ustáviti se to stop, to halt; to come to a standstill (ali hold-up)
ustáviti delo to stop (ali to suspend, to cease) work, to strike; (pogovorno) to knock off work
ustáviti kri to staunch blood
ustáviti krvavitev rane to stop a wound
ustáviti plačo to withold someone's salary, to stop someone's pay
ustáviti plačila to stop payments
ustáviti (štopati) avto to stop a car
ustáviti sovražnosti to suspend hostilities
ustavil me je na ulici he stopped me in the street
ustavili so mu pokojnino his pension (ali allowance) has been stopped
ustáviti napredovanje sovražnika to halt an enemy advance
ustavili so ga sredi njegovega govora he was interrupted right in the middle of his speech
ustáviti vlak, stroj to stop a train, a machine
zdravnik je ustavil krvavenje the doctor staunched the flow of blood
ves promet je bil ustavljen all traffic was stopped, (začasno was suspended)
biti ustavljen (ne moči naprej) to be at a stop
nenadoma se ustáviti to stop short, to stop dead
popolnoma se ustáviti to come to a full (ali dead) stop
on se ne bo pred ničemer ustavil he'll stop at nothing
ura se mi je ustavila my watch has stopped
se ta vlak ustavi v Kranju? does this train stop at Kranj?
za nekaj dni se bom ustavil v Parizu I am going to stay a few days in paris

uščipn|iti² (-e) ščipati figurativno koga: in (jemanden) fahren (kaj te je uščipnilo? was ist in dich gefahren?)
nekaj ga je uščipnilo nepričakovana jeza: ihm ist eine Laus über die Leber gelaufen

utéha (-e) f conforto, consolazione:
reči nekaj besed v uteho dire qualche parola di consolazione
mati je jokala brez utehe la madre piangeva sconsolata

vandalski pridevnik
1. (o namernem uničevanju) ▸ vandálČeprav nekaj igral uničijo tudi otroci, jih je večina žrtev vandalskih pohodov. ▸ kontrastivno zanimivo Néhány játszótéri eszközt a gyerekek is tönkretesznek, de a legtöbb a vandalizmus áldozatává válik.

2. v zgodovinskem kontekstu (o Vandalih) ▸ vandál

varčevalni račun stalna zveza
(bančni račun) ▸ takarékszámla, megtakarítási számlaKo boš imela že nekaj privarčevanega denarja, pa odpri varčevalni račun. ▸ Amikor már lesz némi megtakarított pénzed, nyiss takarékszámlát.

vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.

vèč adv.

1. più:
imeti več časa avere più tempo

2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
več kot più che, più di
imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

4. več ali manj più o meno:
v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
ne čakajte več non aspettate più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. ni več sama è incinta
niti besedice več! zitto e mosca!
to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
PREGOVORI:
več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno

vedeti [é] (vem)

1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen

3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen

védeti savoir, connaître, avoir connaissance de quelque chose

ne vedeti ne pas savoir, ignorer
ne da bi vedel pas que je sache
kolikor vem autant que je sache
bog ve Dieu (le) sait!
vedeti le od drugih ne savoir (ali connaître) que par ouï-dire
človek nikoli ne ve on ne sait jamais
rad bi vedel j'aimerais bien savoir
vedeti najnovejše être au courant (ali familiarno à la page)
to že vem je le sais déjà, je suis au courant
tega ne vem je n'en ai pas connaissance, je l'ignore, cela échappe à ma connaissance
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem j'en sais qe, j'en parle à bon escient (ali en connaissance de cause), je suis (bien) payé pour le savoir, je suis passé par là, je puis en dire long à ce sujet
toliko vem zdaj kot prej je n'en suis pas plus avancé, je suis Gros-Jean comme devant
to ve vsak otrok tout le monde le sait

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

velik³ [ê] (velik|a, -o) (ki meri …) groß (4 ha 4 ha groß), -groß (en meter metergroß, nekaj centimetrov zentimetergroß)
velik kot … -groß
(kot češnja kirschgroß, kot golobje jajce taubeneigroß, kot grah erbsengroß, kot jajce eigroß, hühnereigroß, kot oreh [walnußgroß] walnussgroß, kot otroška glava kindskopfgroß, kot pest faustgroß, kot roka/dlan handgroß, kot sliva/ češplja pflaumengroß, za glavo kopfgroß)

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

velikan moški spol (-a …) der Riese; (zelo velik človek) der Hüne; (nekaj velikega) der Riese, der [Koloß] Koloss

verjéti to believe (komu someone); (zaupati) to trust

lahko mi to verjamete you can take it from me
verjamem samo, kar vidim seeing is believing
ali lahko verjamemo njegovi besedi? can his word be trusted?
tega pa ne verjamem (pogovorno) I don't fall for that one
ne verjéti to disbelieve
sveto verjéti to cling to (ali to cherish) a belief
to naj ti drugi verjamejo! see if others believe that!
bi verjeli kaj takega! would you believe it!
če verjameš ali ne believe it or not
verjéti nekaj neverjetnega (figurativno) to swallow a camel
rad ti verjamem I willingly believe you
nisem tako neumen, da bi to verjel I am not so foolish as to believe it
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly trust my own eyes

vêrz (stih) verse; line (of poetry)

majhen vêrz verset, versicle
v vêrzih in verse
delati, kovati vêrze to versify, to write verse
citirati nekaj vêrzov iz Prešerna to quote a few lines (ali a short passage) from Prešeren
neriman vêrz blank verse

vesêlje joy, gaiety; joyfulness; gladness; pleasure; delight

komu v vesêlje to the delight (ali to the joy) of someone
z vesêljem with plesure
solze vesêlja tears pl of joy
kvarilec vesêlja killjoy, wet blanket
bil je ves iz sebe od vesêlja he could not contain himself for joy
imam veliko vesêlje s svojimi otroki my children give (ali afford) me much pleasure
ne maram vam kvariti vesêlja I won't spoil your pleasure
radi bi ji napravili nekaj vesêlja we would like to give her some pleasure
skakati od vesêlja to leap for joy
z vesêljem sem sprejel vaše vabilo I gladly accepted your invitation
vriskati od vesêlja to shout with joy