Franja

condurre^*

A) v. tr. (pres. conduco)

1. peljati; voditi, dovajati; povesti, privesti; spremiti, spremljati:
condurre le mucche al pascolo peljati krave na pašo
condurre un'automobile voziti avto
condurre un'azienda voditi, upravljati podjetje
condurre la nave, la barca in porto pren. srečno kaj izpeljati
condurre il colore, l'elettricità prevajati toploto, elektriko

2. pren. (ridurre) spraviti, spravljati (v neko stanje, položaj):
condurre qcn. in miseria spraviti koga na beraško palico
condurre qcn. alla disperazione spraviti koga v obup
condurre qcs. a termine, a fine, a compimento kaj dokončati, izpeljati

3. pren.
condurre una vita tranquilla, grama mirno, bedno živeti

B) v. intr.

1. šport voditi:
la squadra conduce per una rete a zero moštvo vodi z ena proti nič

2. pren. peljati, voditi:
la strada conduce in piazza cesta pelje na trg

C) ➞ condursi v. rifl. (pres. mi conduco) vesti se, obnašati se

confiance [kɔ̃fjɑ̃s] féminin zaupanje, zaupnost, zaupljivost; samozavest

de confiance v dobri veri, nič hudega sluteč
en confiance z zaupanjem, brez bojazni
abus masculin de confiance zloraba zaupanja
digne de confiance vreden zaupanja
homme masculin, personne féminin de confiance zaupnik, zaupna oseba
maison féminin de confiance solidna tvrdka
place féminin, poste masculin de confiance zaupno mesto, položaj
question féminin de confiance vprašanje zaupnice
vote masculin de confiance glasovanje o zaupnici
avoir confiance en soi biti samozavesten
avoir une confiance totale en quelqu'un imeti popolno zaupanje v koga
acheter un appareil en toute confiance kupiti aparat brez bojazni, (da ne bi dobro deloval)
faire confiance à l'avenir zaupati bodočnosti
(familier) faites-moi confiance! verjemite mi!
donner sa confiance, faire confiance à quelqu'un zaupati komu
gagner la confiance de quelqu'un pridobiti si zaupanje kake osebe
inspirer (la) confiance zbujati zaupanje
jouir de l'entière confiance uživati polno zaupanje
mettre, placer sa confiance en staviti svoje zaupanje v
perdre confiance izgubiti zaupanje
prendre confiance en quelqu'un dobiti zaupanje v koga
trahir, tromper la confiance de quelqu'un izdati, prevarati zaupanje kake osebe

conmigo z menoj

está amable para conmigo ljubezniv je z menoj
¡para conmigo ha concluido! pri meni je doigral!
eso no es conmigo (Am) to ni nič zame

consequence [kɔ́nsikwəns] samostalnik
posledica; izid; važnost, pomembnost; vpliv

it is of no consequence nič ne de
in consequence zato, torej, potemtakem
in consequence of zaradi
to take the consequences nositi posledice
a person of consequence ugledna oseba
of no consequence to brezpomemben za

consideration [kənsidəréišən] samostalnik
ogledovanje; uslužnost, pozornost, pažnja, pazljivost; premišljevanje, premislek; cenitev, spoštovanje; ozir, uvaževanje; nagib; odškodnina, nadomestilo, vračilo; premirje; napitnina; važnost; ugled

after due consideration po zrelem premisleku
budget consideration proračunski načrt
to give consideration to pretehtati, upoštevati
to leave out of consideration ne upoštevati
money is no consideration denar ni vprašanje
on no consideration za nič na svetu
under consideration v pretresu, ki se preučuje
in consideration of glede, zastran
in consideration of the sum za znesek
to take into consideration upoštevati
that is a consideration to je upoštevanja vredno

conterō -ere -trīvī -trītum

1. (s)treti, (z)mleti, (z)drobiti: Varr., Cels., c. infamia pabula (zeli) O., radicem aridam in pulverem Plin.; occ. (o)drgniti, obrabiti (obrabljati), (o)guliti: latera conteram tua Pl., c. παιδείαν Κύρου legendo Ci. ep.; v pass.: conteritur ferrum, silices tenuantur ab usu O. železo se izliže, cui saepe inmundo Sacra conteritur Via socco Pr. ki često stopa po Sveti cesti; pren.: memoriam … pluribus et diversis officiis c. Q.

2. pren.
a) obrabiti (obrabljati), zdel(ov)ati, (o)slabiti, spodjesti (spodjedati): boves et vires agricolarum Lucr., corpora ipsa ac manus silvis ac paludibus emuniendis T., praeter hoc (praemium), quod iam contritum et contemptum putatur Ci. za obrabljeno in ničvredno, reliqua conterere et contemnere Ci. tako rekoč v prah teptati in zaničevati = zaničljivo v prah teptati, proverbium vetustate contritum Ci. premlet, quae sunt horum temporum, ea iam contrivimus Ci. smo že premlatili, eius omnes gravissimas iniurias voluntariā quādam oblivione c. Ci. ep. z nekako prostovoljno pozabo zatreti = prostovoljno iz spomina izbrisati; preg.: Herculi (= Herculis) c. quaestum Pl. Herkulov dobiček spodjesti = največje bogastvo na nič spraviti. Pogosto refl. se conterere ali med. conteri treti se, mučiti se, ubijati se s čim: c. se in musicis, geometria, astris Ci., contritus ad regiam Ci. kdor je imel pri baziliki mnogo opravka s pravdami, conteri in causis et in negotiis et in foro Ci., conteri in foro amicorum litibus Plin. iun.
b) zaničljivo ravnati s kom, v sramoto spraviti, (o)sramotiti koga: c. aliquem sua oratione, aliquem indigno quaestu Pl., aliquem contemptim Pl., Naev. ap. Non.
c) (čas) prebiti, preživeti (preživljati), (v slabem pomenu) zapraviti (zapravljati), zabi(ja)ti, (po)tratiti: frustra tempus contero Ci., c. cum aliquo diem Ci.; z in in abl.: vitam atque aetatem in quaerendo Ter., aetatem in litibus Ci., in quibus (studiis) … omne otiosum tempus contrivimus Ci., c. diem in arte Pr., aetatem in syllabis Sen. ph., in multis bellis … aetatem sine fructu Amm.; s samim abl. (s čim, v čem): Macr., diei brevitas conviviis, noctis longitudo stupris et flagitiis conterebatur (ali tudi continebatur) Ci., socordiā atque desidiā bonum otium c. S., qui somno partem maiorem conteris aevi Lucr., tempora, quae spectaculis, campo, tesseris, … somno et conviviorum morā conteruntur Q., tempus audiendis fabulis c. Plin. iun.
č) operam conterere prizadevati si (mnogo truda): Pl., Ter.

Opomba: Nenavaden pf. conteruī: Ap., It.

continental² [kɔntinéntl] samostalnik
prebivalec celine
ameriško bankovec iz 1774

I don't care a continental nič mi ni mar

coprea -ae, m (izpos. izκοπρίας)

1. umazan burkež, zajedavec: Suet.

2. pren. postopač, lenuh, kot psovka kristjanom, ki naj bi le molili in nič delali. Od tod Copreānus -ī, m Koprejan, Postopač, psovka Ciprijanu: Lact.

correspondant, e [-dɑ̃, t] adjectif ustrezen, primeren; dopisujoč; masculin, féminin dopisnik, -ica, dopisovalec, poslovni partner; dopisni član (akademije); oseba, prijatelj družine, ki se briga za otroka učenca v internatu

angle masculin correspondant protikot
correspondant économique, particulier, de guerre, permanent gospodarski, posebni, vojni, stalni dopisnik
correspondant de journal, de presse časopisni dopisnik
n'avoir pas de correspondant ne imeti nič ustreznega, primernega

cōsa f

1. stvar, reč:
cosa da mangiare jestvina, živilo
per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
per prima cosa najprej; kot prvo
sopra ogni cosa nadvse
credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
una cosa di tre ore približno tri ure
avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
fra le altre cose med drugim
le cose menstruacija
la cosa pubblica država

2. stvar; predmet:
cose di grande valore dragocenosti
le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
le proprie cose oprava, imetje

3. pog. onè (ženska oseba)

4. stvar; zadeva; dogodek:
le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
è cosa fatta zadeva je rešena
cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
sono cose che capitano tudi to se dogaja

5. beseda; izjava:
dire cose di fuoco izreči hude besede
tante cose! vse najboljše! čestitamo!

6. problem; posel; zadeva:
interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

7. (v funkciji raznih zaimkov)
una cosa nuova nekaj novega
questa cosa to
nessuna cosa nič
qualunque cosa karkoli
facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
che cosa fai? kaj delaš?
cosa dici! česa mi ne poveš!
cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno

couler [kule] verbe intransitif teči; liti; (sod) puščati, (plin) uhajati, (sveča) kapljati; (ladja) potopiti se, (cvetje) odpasti; (čas) poteči; (v pogovoru) preiti (sur na); zdrseti (navzdol); figuré izvirati, izhajati (de iz); verbe transitif zliti, politi, vliti (kovino), precediti (tekočino); potopiti (ladjo), namočiti (perilo); preživljati (čas)

couler une cloche vliti zvon
couler un regard skrivaj pogledati
couler à fond, bas popolnoma uničiti; potopiti (ladjo); potopiti se (ladja); figuré izgubiti se
on l'a coulé diskreditirali so ga
couler une vie heureuse živeti srečno življenje
se la couler douce (familier) imeti lepo, brezskrbno življenje, dobro se imeti
le sang coule de la blessure kri teče iz rane
couler à flots teči v potokih
le vin a coulé à flots au banquet mnogo vina so popili na banketu
récipient masculin, nez masculin qui coule posoda, ki pušča, nos, iz katerega teče
le navire a coulé à pic ladja je potonila
laisser couler les rênes popustiti vajeti
il faut laisser couler l'eau (figuré) na tem se ne da nič spremeniti
couler de source biti normalna posledica, samo od sebe priti, samo po sebi se razumeti
faire couler le sang biti kriv prelivanja krvi
cette affaire fait couler de l'encre, de la salive mnogo se piše, govori o tej zadevi
se couler splaziti se, smukniti v, zmuzniti se
se couler dans son lit smukniti v posteljo

courir* [kurir] verbe intransitif teči, dirjati, drveti, dirkati; leteti; tekmovati v teku; planiti (à na); potikati se okoli; figuré stremeti, letati (après za); teči (reka); potekati; krožiti, širiti se (govorica); biti zrahljan (vozel); verbe transitif loviti, zasledovati; (vneto) obiskovati, obleta(va)ti; poskusiti (srečo), izpostaviti se (nevarnosti); vulgairement iti na živce, dolgočasiti

tu me cours na živce mi greš
en courant v naglici, na hitro
arriver en courant priteči
par le temps qui court v sedanjih razmerah
le mois qui court tekoči mesec
faire courir un bruit širiti govorico
courir sa chance poskusiti srečo
courir les bals hoditi po plesih
courir le cachet dajati privatne lekcije
courir les champs potepati se
courir un danger izpostavljati se nevarnosti, biti v nevarnosti
courir les filles letati za dekleti, dvoriti jim
courir à sa fin iti h koncu, iztekati se
courir après la fortune, le succès gnati se za bogastvom, za uspehom
courir après une femme letati za žensko
courir le même lièvre (figuré) zasledovati isti cilj
courir après quelqu'un loviti koga
j'ai couru tous les magasins obletal sem vse trgovine
courir sur le marché (de quelqu'un) več ponuditi kot (kdo drug)
courir la mer križariti po morju
courir le monde potovati po svetu
courir le 100 mètres tekmovati v teku na 100 m
courir au nord jadrati, pluti proti severu
courir sur les pas, sur les brisées de quelqu'un komu v škodo, v zelnik hoditi
courir à sa perte, à sa ruine drveti v (svojo) pogubo
courir au plus pressé najprej najnujnejše opraviti
courir le risque de la vie tvegati življenje, biti v smrtni nevarnosti
courir les rues (figuré) ne biti nič nenavadnega; biti vsem (po)znan
un livre qui court les rues banalna knjiga
courir sur ses 60 ans bližati se svojim 60 letom
(populaire) courir sur le système, sur le haricot à quelqu'un nadlegovati koga
courir à toutes jambes, à perdre haleine, à fond de train, comme le vent, comme un lièvre, comme un dératé zelo hitro teči (ko veter, ko zajec ipd.)
courir après le temps nikoli ne imeti dovolj časa za izvršitev kakega dela
courir le cerf, le sanglier zasledovati, loviti jelena, merjasca
tu peux toujours courir (populaire) kar čakaj na to!

court, e [kur, t] adjectif kratek; majhen; omejen (nazor); nezadosten; adverbe kratko, hitro, nenadoma

à court terme kratkoročen
à court d'arguments v zadregi
à courte vue kratkoviden (tudi figuré)
de courte durée kratkotrajen; kratkoživ
pour (le) faire court da na kratko opravim, naredim
tout court čisto preprosto, nič drugega
courte honte féminin blamaža
métrage masculin court kratkometražen film
sauce féminin courte gosta omaka
aller au plus court ubrati najkrajšo pot (tudi figuré)
s'arrêter court hipoma se ustaviti
attacher, (figuré) tenir de court na kratko privezati ali držati, ne dati velike prostosti
avoir la vue courte biti kratkoviden (tudi figuré)
couper court (na kratko) prekiniti, ustaviti, zadržati (à quelque chose kaj)
demeurer, rester court obtičati (v govoru), ne več vedeti odgovora
être (à) court d'argent imeti zelo malo denarja, biti na tesnem z denarjem
être de courte mémoire imeti kratek spomin
faire la courte échelle à quelqu'un podstaviti komu ramena in roké (pri plezanju)
prendre quelqu'un de court koga presenetiti, spraviti v zadrego
savoir le court et le long de dobro se spoznati na
tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
tourner court nenadoma ubrati drugo smer (tudi figuré), (vozilo) obrniti na kratkem, ozkem prostoru
100 francs, c'est un peu court 100 frankov, to je premalo, ni dovolj
prendre au plus court ubrati najkrajšo pot

coûter [kute] verbe intransitif veljati, stati; verbe transitif povzročiti izdatke, trud (quelqu'un komu); ne biti lahko (quelqu'un za koga), stati premagovanja

combien cela coûte-t-il? koliko stane to?
coûter cher, bon biti drag, stati mnogo denarja
coûter peu biti cenen
ne rien coûter nič ne stati, biti zastonj
coûter les yeux de la tête (familier) biti zelo drag
il m'en coûte de ne pas pouvoir vous aider mučno mi je, da vam ne morem pomagati
cela lui coûte to mu je mučno, neprijetno
coûte que coûte naj stane, kar hoče; za vsako ceno
rien ne lui coûte njemu gre vse lahko, ne ustraši se nobenega truda, nobenih stroškov
(familier) ça coûtera ce que ça coûtera cena ni važna
il vous en coûtera la vie to vas bo stalo življenje
cette imprudence a failli lui coûter la vie ta neprevidnost ga je skoraj stala življenje
il n'y a que le premier pas qui coûte vsak začetek je težak

crēdulus 3 (crēdere)

1. act. lahkoveren, naiven, zaupljiv; abs.: Pr., Sen. tr., Q., T., stultus et credulus auditor Ci., qui nunc te fruitur credulus aureā H., cr. aures Cu., cr. convivia Iust.; pesn.: cr. piscis O. nič hudega sluteča (ker zaupa trnku), credula nec ravos timeant armenta leones H. ne sluteča nevarnosti, spes animi credula mutui H. lahkoverno upanje na vračano ljubezen; z dat. (kakor credere): Pr., Sil., me dicunt vatem, sed non sum credulus illis V. toda ne verjamem jim tako zlahka, carpe diem quam minime credula postero H. kaj malo zaupajoč naslednjemu, humillimo cuique credulus T.; z in in acc.: sed nos in vitium credula turba sumus O.; subst.: ut quidam nimis creduli suspicantur Ci.

2. pass. čemur se lahko verjame, verjeten: credulā famā inter gaudentes et incuriosos T. ker so … radi verjeli govorici.

crētiō -ōnis, f (cernere) svečana izjava pred pričami, da hoče kdo prevzeti dediščino, slovesni prevzem dediščine: ut in cretionibus scribi solet, „quibus sciam poteroque“ Ci., cretionem eam capere Plin. to dediščino prevzeti, cr. simplex Ci. ep. nepotrebna izjava, da hoče kdo prevzeti dediščino (ko ni kaj prevzeti), cr. perfecta (če je bilo v oporoki določeno razdedinjenje tistega, ki dediščine ne bi pravočasno prevzel) in (naspr.) cr. imperfecta (brez tega oporočnega določila) G., Ulp. fr., cr. libera Ci. ep. brez natančnega določila oporočnika, kako naj se prevzame dediščina; met. za premislek (od oporočnika ali pretorja) določeni rok (nav. 100, pa tudi le 60 dni, v katerih je bilo treba dediščino prevzeti ali pa prevzem odkloniti): Varr., G., Ulp. fr., cr. vulgaris Icti. navadni rok za premislek, štet od dne, ko je dedič izvedel, da se mora izreči o prevzemu dediščine (stalno besedilo je bilo: quibus diebus scies poterisque, prim. zgornji navedek iz Ci.) in (naspr.) cr. continua G., Ulp. fr. rok za premislek, štet od oporočnikove smrti (tudi če dedič ni nič vedel o njem).

Cristo moški spol Kristus; (cristo) razpelo

Santo Cristo Jezus Kristus
antes de Cristo pred Krist. rojstvom
después de Cristo po Krist. rojstvu
ni por un Cristo za nič na svetu
le viene como a un Santo cristo un par de pistolas pristaja mu ko kravi sedlo
¡voto a Cristo! križana nebesa!
sacar el cristo poseči po zadnjem sredstvu (da koga pregovorimo itd.)
estar sin cristo (Či) biti brez denarja, imeti prazne žepe

cruz (množina: -ces) ženski spol križ; razpelo; križec (odličje); trpljenje

cruz anclada sidrast križ
cruz anzolada (grboslovje) kljukast križ
cruz gamada svastika, kljukast križ
cruz griega grški križ
cruz latina latinski križ
la Cruz Roja Rdeči križ
caballero de la cruz križar, templjar; sanitejec
ensamblaje a cruz y escuadra kasetiranje (stropa)
clavar en cruz pribiti na križ
estar por esta cruz de Dios še nič ne jesti; zaman čakati
hacerle la cruz a alg. skušati se koga znebiti; varovati se koga
hacerse la cruz biti ves iz sebe
poner los dedos en cruz, hacer la cruz kazalec in palec desne roke prekrižati in poljubiti (prisega)
quedarse en cruz y en cuadro vse do zadnje pare izgubiti
tomar la cruz križ vzeti v roke (križar); stopiti v red
verse entre la cruz y el agua bendita biti v največji nevarnosti
a cruz o a pila na slepo
de(sde) la cruz a la fecha od začetka do konca, od glave do nog
en cruz križema, prekrižan
cruces f pl križanje (živali)
grandes cruces imenitna gospoda
andar con las cruces a cuestas biti z delom preobložen
marchar (andar) haciendo cruces negotovo iti (zlasti o pijancu)
quitar cruces de un pajar iskati šivanko v kupu slame; lotiti se nečesa zelo težavnega

cry¹ [krai] samostalnik
krik, vreščanje, vpitje, klicanje; jok; lajež; tolpa psov; geslo; rotitev

to follow in the cry pridružiti se
in full cry v največjem razmahu
much cry and little wool mnogo krika za prazen nič, veliko truda in malo uspeha
a far cry velika razdalja, velika razlika
figurativno hue and cry krik in vik; tiralica
to have a good cry izjokati se
within cry v slišaju

CT samostalnik
1. medicina (o medicinski preiskavi) ▸ CTOrtoped je odredil še CT slikanje v lokalni bolnišnici, a tudi to ni pokazalo nič novega. ▸ Az ortopéd orvos CT-vizsgálatot rendelt el a helyi kórházban, de ez sem mutatott semmi újat.
Sopomenke: računalniška tomografija

2. medicina (o napravi) ▸ CT