Franja

tūrunda -ae, f (morda iz *terunda k terō v pomenu „naribana, zgnetena masa“)

1. testenina, testo (starejše testovnik), rezanec, svaljek za pitanje gosi: Ca., Varr.

2. turúnda, nekakšen cmok, vrsta darilnega kolača: Varr. ap. Non.

3. šarpíja, púkanica, starejše opúlki za oskrbovanje ran: et si fistula erit, turundam intro trudito; si turundam non recipiet, diluito, indito in vesicam, eo calamum alligato Ca.

Umstand, der, okoliščina; Umstände, pl , okoliščine; (Unannehmlichkeiten) neprilike, neprijetnosti; milderne Umstände Recht olajševalne okoliščine; in anderen Umständen sein biti v drugem stanju; in andere Umstände kommen zanositi; ohne Umstände brez ceremonij, brez okolišev; unter Umständen morda, morebiti, mogoče, utegne biti (... ist unter Umständen eine Fälschung ... utegne biti/je lahko tudi ponaredek) ; unter diesen Umständen v teh okoliščinah; unter keinen Umständen nikakor ne; unter allen Umständen na vsak način; Umstände machen povzročati neprilike

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

uter², utra, utrum, gen. utrīus (pesn. útrius), dat. -ī (ali iz *qu̯utro- ali iz *qu̯otero- komp. iz vprašalnega pron. *qu̯o- kdo [prim. quī in quis]; skr. kataráh = gr. πότερος [jon. κότερος] = lit. katràs kateri, kateri od obeh, osk. pútereípíd, sl. kateri) pron.

1. interrogativum kdo, kaj od obeh, kateri, katera, katero od obeh
a) v neodvisnem vprašanju: Pl., Naev. ap. Non. idr., uter nostrum popularis est? tune an ego Ci., uter est insanior horum? H., utrum mavis? Ci.; vprašanje okrepljeno z ne: uterne ad casūs dubios fidet sibi certius? H.; pl. o več osebah na obeh straneh: utriscum rem esse mavis? Pl.
b) v odvisnem vprašanju: Ter., Enn. ap. Ci., Pac. ap. Non., L., O., Q., Vell. idr., videamus, uter plus scribere possit H., eligas utrum velis Ci., ut oculis, in utram partem fluat (sc. flumen), iudicari non possit C., interrogabatur, utrum pluris faceret, patrem matremne N.; pl. o več osebah ali stvareh na obeh straneh: Q. idr., utros eius habueris libros, nescio Ci. ep. katero zbirko knjig od obeh; pron. podvojen: Dig. idr., ut nihil iam aliud quaerere debeatis, nisi uter utri insidias fecerit Ci. kateri od obeh je drugemu postavil zasedo (nastavil past), ut … neque diiudicari posset, uter utri virtute anteferendus videretur C., si scire … possis, uter ab utro petitus fraude et insidiis esset L., ambigitur quotiens, uter utro sit prior H.

2. indefinitum katerikoli (kateri koli) od obeh, eden od obeh: si uter volet Ci.

3. relativum katerikoli, katerakoli, katerokoli (kateri koli, katera koli, katero koli) od obeh: Vitr. idr., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis … esto H., utrum placet, sumite L., horum utro uti nolumus, altero est utendum Ci. — Od tod

1. n. adv. utrum ali, li uvaja prvi člen ločnih vprašanj
a) neodvisnih: utrum ea vestra an nostra culpa est? Ci. ali … ali, utrum enim defenditis an impugnatis plebem? L., utrum … abstulit? an … dedit? an ademit? an … commutavit? Ci. ali … ali … ali … ali; včasih se utrum ne sloveni: utrum quid agatur non vides an apud quos agatur? Ci.; v drugem členu stoji annon (ali ne?) utrum cetera nomina in codicem accepti et expensi digesta habes annon? Ci.; utrum okrepljen z ne: Plin., Q. idr., utrumne iussi persequemur otium … an hunc laborem mente laturi … ?; drugi člen vprašanja je izpuščen kot sam po sebi umeven: utrum maiores vestri exorti ab diis sunt? L. ali morda … ?
b) odvisnih (= gr. πότερον): multum interest, utrum laus imminuatur an salus deseratur Ci., difficile erat intellectu, utrum eum amici magis vererentur an amarent N.; v drugem členu stoji necne (ali ne?): di utrum sint necne sint, quaeritur Ci., matres familias sortibus declarabant, utrum proelium committi ex usu esset necne C.; drugi člen vprašanja se včasih zamolči: utrum regnum repetitum (sup.) in Macedoniam veniret N.; utrum okrepljen z ne: Q., Cu., Col., Suet. idr., agitamus, utrumne divitiis homines an sint virtute beati H., non multum interest, utrumne de furto … dicendum habeas an de ambitu comitiorum T.; utrum okrepljen z nam = ali je mar?, je mar?: Vulg., cum percontatus esset † utrumnam † Pataris universa classis in portu stare posset L. (drugi člen je zamolčan)

2. adv. utrō na katero od obeh strani, na katero stran (od dveh), kam od obeh strani: Plin., nescit, utro potius ruat O.; metaf.: quae (sc. natura) quoniam utro accesit, id fit propensius, si utroque adiuncta est, paria fiant necesse est Ci.

Opomba: Neque uter ali nec uter = neuter: Lucr.; star. gen. in dat. sg. fem. utrae: Char.; n. uterum: Naev. fr. (v nekaterih izdajah).

ūter¹, ūtris, m (morda iz *udri- (po etr. posredovanju); prim. gr. ὑδρία vodni vrč; gl. tudi unda) meh: Cu., Plin., Cels., Ap., Iuv., Iust., Dig. idr., uter veteris vini Pl., unctos salire per utres V. čez mastne vinske mehe, Aeolios Ithacis inclusimus utribus Euros O.; kot meh za plavanje in prepeljevanje čez reke: L., Plin., Suet. idr., utribus incubantes transnavere amnem Cu., consuetudo omnium est, ut sine utribus ad exercitum eant C.; metaf.: crescentem tumidis infla sermonibus utrem H. napihni meh = poošabi napihnjenca. — Pl. tudi utria -um, n: Andronius Flacci teget utria Luc. fr., Arn.

uva -ae, f (indoev. *oiu̯a ali *oH(i)gu̯a jagoda, grozd; prim. gr. ὄα, ὄη, ὄιη jerebika, lit. jiēvà krhlika, morda tudi sl. jagoda)

1. grozd: amomi, lauri, populi albae Plin.; poseb. vinski grozd, kolekt. ali v pl. (vinsko) grozdje: Pl., Ca., Cat., Pr., Col., Plin., Mart. idr., quae uva … primo est peracerba gustatu, deinde maturata dulcescit Ci., matura Varr., V., ducit uva colorem V., uvas legere Varr., terra ferax uvis O.; pren.: tolle cupidinem inmitis uvae H. po nezrelem grozdu = po premladi deklici; preg.: uva uvam videndo varia fit (o zavisti) Iuv. (gr. βότρυς πρὸς βότρυν πεπαίνεται)

2. meton.
a) grozdni sok, vino: tu bibes uvam H.
b) vinska trta: hic segetes, illinc veniunt felicius uvae V.

3. metaf.
a) grozdasta gruča (kepa) roječih čebel, roj: Plin., (sc. apes) uvam demittere ramis V.
b) jeziček (v grlu): Cels., Plin., Mart.
c) grozd, neka morska riba: uva marina Plin. ali samo uva: Plin., Veg.

vafer -fra -frum, adv. -ē (z narečnim f nam. b, pristna lat. obl. je vaber; osnovna obl. *gu̯adhrós; morda sor. z lit. gùdras zvit, premeten, navihan) premetèn, prekanjen, prevejan, prebrisan, navihan, nabrit, zvit, zvijačen, lokav, prefrigan: Afr. ap. Non., O., Pers., Val. Max., Sen. rh., Sen. ph., Mart., Gell. idr., vafer in disputando Ci., vafri inscitia iuris H. neizkušenost v zvitem pravništvu, si vafer praeroso fugerit hamo H. premeténec, cavillentur vafriora licet Hier., Stoicorum somniorum vaferrimus interpres Ci. najbolj prebrisan, nihil sane vafre … facere conatus est Ci.

vannus -ī, f (morda iz *u̯at-no-s, *u̯t-no-s; prim. ventus, ventilō) naprava, priprava ali voz za planje žita, velnica, starejše plalnica, pòl, nečke: Col., mystica vannus Iacchi V., aurea vannus Ap., vanni onustae aromatis Ap., vannorum sirpiarum vitores Arn. — Heterocl. abl. vannū: Non.

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)

1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.

2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.

3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

vēnor -ārī -ātus sum (iz indoev. kor. *u̯ei̯(H)- odpraviti se, nameniti se; preganjati, zasledovati, stremeti za čim; prim. skr. véti, váyati stremi, zasleduje, pra-vayanaḥ za priganjanje služeč, priganjalo, palica za priganjanje, gr. ἴεμαι pomikam se naprej, hitim, zahtevam, stremim, lat. via (morda tudi vīs hočeš in vīs moč, sila), sl. voj, vojak, vojna, lit. výti, vejù loviti, zasledovati, stvnem. weidōn loviti, stvnem. weida lov, paša, nem. Weidmann, Weide)

1. intr. loviti (živali), biti na lovu, imeti lov, iti na lov, hoditi na lov: Pl., Ter., Plin. iun., Val. Fl. idr., ii, qui venari solent Ci., venor pedes (peš) Cu., ire venatum V., L. epit. na lov, venandi et equitandi laus Ci., aluntur venando Mel. živijo od lova, canum alacritas in venando Ci.; pesn. subst. vēnantēs -ntum, m lovci: O., Ph., V., Lucr.; preg.: invitas canes ducere venatum Pl., piscari in aëre, venari in mari Pl. = zastonj se truditi.

2. trans. loviti, goniti: Pl., Plin., Ap., Gell. idr., feras O., Sen. ph., canibus leporem venabere V.; metaf. loviti koga, kaj, stremeti za čim, gnati se za čim, prizadevati si za kaj: pomis viduas venantur avaras H., filia venans viros Ph. nastavljajoča mreže moškim, amicam, amores O., plebis suffragia non venor H., laudem modestiae Corn.

Opomba: Venor v pass. pomenu: Enn. fr., Prisc.

verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.

vermis -is, m (iz *u̯ormis, *u̯r̥mis, morda sor. tudi z vergere; prim. got. waúrms = stvnem. wurm = nem. Wurm)

1. črv: Lucr., Plin., Col., Lamp. idr., vermes terreni Marc. deževniki.

2. metaf. črv, riba iz vrste morskih piškurjev: Plin.

verna -ae, m, f (morda iz *versna ognjišče ali iz *u̯esinā k hiši sodeč; prim. lat. Vesta)

1. v gospodarjevi hiši sužnji rojen suženj, domači (hišni) suženj: Pl., H., Caelius in Ci. ep., Val. Max., Iust.; taki sužnji so bili na slabem glasu kot nizkotni klečeplazneži, neotesani šegavci in nesramni predrzneži: Sen. ph., Mart.; kot psovka = pavliha: Pl.

2. metaf. tuzemec, domačin: de plebe Remi Numaeque verna Mart.; kot adj. domač: apri, lupi Mart., liber Mart. v Rimu pisana.

verū -ūs, n (prim. umbr. berva = verua, berus = verubus, gr. βρύειν, βρυάζειν brsteti, biti poln (morda tudi gr. βαρύες δένδρα), got. qaíru kol, ost, stvnem. chrūt = nem. Kraut, morda tudi lit. gìre gozd) nabodalo, poseb.

1. raženj: Varr., Sen. tr., Plin. idr., veribus trementia (sc. frusta) figunt V., veribus transuta salignis exta O.

2. metalno kopje, sulica: Tib., Sid. idr., pugnant veru Sabello V.

3. metaf. raženjček, suličica, znamenje, ki so ga uporabljali v tekstni kritiki (sicer imenovano obelus); z njim so ob robu spisov označevali nepristne besede ali mesta: Hier. — Soobl. verum -ī, n: Pl.; pl. verones plumbei: Aur.

Opomba: Dat. in abl. pl. veribus in verubus.

vēscor, vēscī (—) (—) (etim. nezanesljivo dokazana beseda; morda iz *vē- (= au proč, od; prim. au-fero) in *ē(d)scor (gl. edō); prim. lat. ēsca, ēscō, got. fra-itan = nem. fressen; potemtakem bi bil osnovni pomen vesci = odjesti (odjedati)) klas. le o ljudeh

1. hraniti se, prehranjevati se (starejše živiti se), živeti ob čem, jesti, uživati (kako jed); z abl. instrumenti: Plin. idr., Numidae … lacte et ferina carne vescebantur S., nec (sc. dii) iis escis aut potionibus vescuntur, ut … Ci., vesci humanis corporibus L., piris H.; neklas. analogno po glag. edere tudi z acc.: Acc. ap. Non. idr., vesci insolita Sen. fr., sacras laurus Tib., glandem Iust., humanam carnem Plin., milvus coepit vesci singulas (sc. columbas) Ph., ut infirmissimos suorum vescerentur T.; s praep.: ex (ob) eadem mensa vesci Sen. rh., delphinus ex hominum manu vescens Plin., vesci de sacerdotalibus cibis Hier., in ea (sc. mensa) Cu., in aridis Amm. živeti, životariti; abs.: Plin., Dig., Amm. idr., ad vescendum hominibus apta (sc. pecus) Ci., vescendi causā omnia exquirere S., vescere sodes! H.; occ.
a) nekaj prigrizniti, pomalicati, starejše založiti: vescebatur et ante cenam Suet.
b) obedovati, jesti, gostiti se: vescentes sub umbra (v senci) L., argentum ad vescendum factum L. srebrno namizje, vescebantur in villa T.

2. metaf. nasploh uživati, imeti, uporabljati kaj, posluževati se česa, izkoriščati kaj, posegati po čem: Acc. ap. Non. idr., armis, arce hac Pac. ap. Non., voluptatibus Ci., aurā aetheriā V. uživati etrski zrak = dihati, živeti = vesci vitalibus auris Lucr., loquella inter se vesci Lucr. pogovarjati se, razgovarjati se. — Act. soobl. vēscō -ere hraniti: quis nos vescet carne? Tert. po Vulg., vescendi pupilli causā Ulp. (Dig.) za prehranitev mladoletnika (nedoletnika); v pass.: pulpa dicta, quod cum pulte olim mixta vescebatur Isid.

vēsīcārius 3 (vēsīca) = vēsīcālis k sečniku (sečnemu mehurju) sodeč, mehuren: aqua Marc. bolečine v mehurju zdraveča; subst. vēsīcāria -ae, f (sc. herba) bot. „mehurnica“, rastl., ki zdravi bolečine v mehurju (morda volčje jabolko): Plin.

vestibulum -ī, n (etim. še ne dokončno pojasnjena beseda; morda iz *ver(o)stabulum prostor pred vrati; prim. umbr. verof-e, veruf-e = lat. in portam, lat. aperiō, verna)

1. predhišje, pogosto ločeno od ceste z nizkim zidom, preddvérje, prèddvòr, preddúrje, preddvórje, vestíbul (vestibúl): Vitr., Sen. ph., Iuv., Gell. idr., vestibulum ante aedis Pl., templi, balnearum Ci., primo aditu vestibuloque (sc. aedium) prohibuerunt Ci., vestibulum curiae L., regiae Cu., Capitolii T.

2. meton. dostop, dohod, vhod, vhodíšče, preddúrje v hiši (med hišnimi vrati in atrijem), vêža: focus … qui tamen in primis aedibus ante fuit. Hinc quoque vestibulum dici reor O., patefieri domum iubet atque in vestibulo effigiem demonstrat T.

3. metaf. prèddvòr, preddvórje, vhod, dostop, dohod h kakemu kraju: sepulcri Ci., in vestibulo senatūs Ci., in vestibulo Siciliae Ci. na sprednji strani Sicilije, in vestibulo castrorum, urbis L., vestibulum et fauces Orci V. preddvor in vhod, vestibulum Ponti Eurini (= Propontis) Ap.; o dohodu h kokošnjaku, golobnjaku: Varr., Col.; o dohodu k panju: Col.; pren. vhod, začetek: vestibula … aditusque ad causam Ci., vestibulum artis Q., Fr., praeparatio quasi vestibulum orationis est Don.

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.