Franja

preiskováti enquêter, instruire, procéder à une enquête, faire une instruction de quelque chose; essayer, tâter, sonder, faire des sondages, examiner (tudi medicina)

preiskovati s cevko, iglo (medicina) sonder
preiskovati javno mnenje sonder l'opinion publique
preiskovati zadevo instruire une affaire
preiskovati zločin enquêter sur un crime

premísliti reflexionar (kaj sobre a/c) ; meditar (a/c) , pensar (a/c) ; considerar , (pretehtati) pesar (a/c)

dobro, dvakrat kaj premisliti pensar bien a/c
dobro bi si premislil, preden bi to naredil lo pensaría bien antes de hacerlo
zrelo kaj premisliti pensar con madurez a/c
bom premislil lo pensaré
premisliti si (spremeniti mnenje) cambiar de idea (ali de opinión)
to bi bilo treba premisliti habría que (ali valdría la pena) pensarlo
prej premisliti premeditar

presumir domnevati; Argentina dvoriti ženski; domišljati si, bahati se

presumir de rico domišljati si na svoje bogastvo
presumir de sí imeti zelo dobro mnenje o sebi, bahati se
es de presumir que verjetno je, da ...
no presumas tanto ne bodi tako domišljav
presumir sus fuerzas precenjevati svoje moči

pretéhtati (-ám) | pretehtávati (-am) perf., imperf.

1. pesare

2. ekst. pesare, soppesare, ponderare, misurare, studiare:
pretehtati besede misurare, dosare le parole
pretehtati razloge za in proti soppesare i pro e i contro

3. (prevladati, prevladovati) prevalere:
pretehtalo je mnenje, da so ukrepi nujni prevalse il parere che le misure erano indispensabili

4. (odtehtati) bilanciare, compensare:
zdravja ne pretehtajo vsi zakladi sveta la salute vale più di tutti i tesori del mondo

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

prise [priz] féminin vzetje; zavzetje, osvojitev; ujetje, prijetje; prijem (pri plezanju, pri rakoborbi); odvzetje, plen; zamrznjenje; photographie posnetek; figuré vtis (sur na); oblast

prise d'armes (militaire) parada (z orožjem)
prise de bec (figuré, familier) pričkanje
prise en charge (de frais) prevzem (stroškov)
prise en chasse zasledovanje, hajka
prise de conscience osveščenje
prise de contact navezava stikov
prise en considération upoštevanje
prise de corps aretacija; zaporno povelje
prise de courant vtikalo, odvzem elektrike
prise d'eau zajetje vode; hidrant; vodovodna pipa
prise d'échantillon odvzem vzorca
prise de film filmanje
prise d'incendie priprava za gašenje (ognja)
prise instantanée (photographie) momentka
prise au magnésium posnetek z bliskovno lučjo
prise des mesures ukrepanje
prise de position pesebno mnenje, stališče o čem
prise de possession prisvojitev
prise en procès-verbal vpis v zapisnik
prise de sang odvzem krvi
prise de sol en parachute pristanek s padalom na zemlji
prise (de tabac) ščepec (tobaka)
prise de télévision televizijski posnetek
prise de terre (radio) ozemljitev
prise d'une ville zavzetje mesta
fiche féminin de prise (él) vtikač
avoir prise sur quelqu'un imeti koga v oblasti; napraviti vtis na koga
décréter la prise de corps izdati zaporno povelje
donner prise à dati povod za
donner prise sur soi pokazati svojo slabo stran
être aux prises biti si v laseh, tepsti se (avec quelqu'un s kom)
faire prise z(a)mrzniti, strditi se
lâcher prise izpustiti (plen); popustiti, odnehati
en venir aux prises spopasti se, skočiti si v lase
on n'a pas de prise sur lui njemu ne moreš nič, ne prideš mu blizu

prō-dūcō -ere -dūxī -ductum (prō in dūcere)

I.

1. (pri)peljati naprej, (pri)peljati (voziti) pred koga, privesti (privajati), prinesti (prinašati): Pl., Col., Petr., Cael. idr., equos, iumenta C., eo duces producuntur C., scamnum lecto O. prinesti pred posteljo; occ. (kot voj. t.t.) vojsko (vojaštvo, vojake) izpeljati, zaukazati, da vojska (vojaštvo, vojaki) odrine(jo) (se dvigne(jo)), dvigniti se (odriniti) z vojsko (vojaštvom, vojaki), (od)peljati vojake, vojsko v boj: Pl. idr., milia peditum N., milites centuriatim C., copias pro castris C., exercitum in aciem N., producere aciem Iust.

2.
a) (kot držpr. t.t.) vpelj(ev)ati, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), (pri)peljati, privesti (privajati, voditi) koga (pred koga, kam), vključiti (vključevati), dati (omogočiti) komu nastop: aliquem in consilium Cu., aliquem testem in Sestium, testem in iudicium, harum rerum auctores testesque Ci., servos C. (kot priče), puerum Ci. ali pignora deorum Q. ali pueros in epilogum Q. (da bi z njimi zbudil usmiljenje), produci e carcere Ci., producere gladiatores ad forum C. (namreč iz ječe), aliquem capite involuto ad necem producere Ci., aliquem producere, ut securi feriatur Ci., servos ad supplicium Ci., aliquem catenatum Suet.; poseb. o ljudskih tribunih, ki so državljane, uradnike idr. pozivali pred narodne zbore, da bi izrekli svoje mnenje v kaki zadevi ali pričali: aliquem in conspectum populi Romani Ci., aliquem ad populum L., consules producti in contionem Ci.; podobno: pro rostris productus Suet.; tudi abs.: productus est ab eo Cn. Pompeius Ci., producto Iugurthā S.
b) (igralce, gladiatorje idr.) privesti, pripeljati, spraviti na oder, v cirkus, dati (omogočiti) komu nastop: Ci. ep., Lucan. idr., histrionem, in circo aurigas cursoresque et confectores ferarum Suet.; tudi = kaj na oder spraviti (spravljati), predstaviti (predstavljati), prikaz(ov)ati: nihil ab hoc (sc. Roscio) pravum et perversum produci posse arbitrabantur Ci., obscaenitates in scaenam usque productae Sen. ph.
c) razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): Armeniae regem Suet.
d) naprodaj (na trg) (pri)peljati: ancillam Ter., familiam alicuius venalem Suet., omnes (sc. servos) produxi ac vendidi Ter.
e) sprevajati, (po)spremiti (spremljati): aliquem, aliquem rus Ter., aliquem ad balneas Ap., nova nupta producit virum O., tua funera mater produxi V. pospremila sem te, mrtveca, šla sem za tvojim pogrebom, producere longum funus ad tumulos Lucan., nigrae sollemnia pompae producere Stat.
f) pripeljati koga kot (so)udeleženca pri kakem podjetju, podvigu: quos singuli binos produxerant Suet.

3.
a) zapelj(ev)ati, spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zvoditi (zvajati), (z)vabiti (zvabljati): aliquem dolo in proelium N., fugā aliquem longius Hirt., notitiā Septimi productus navem conscendit C., quo discordia cives produxit V.
b) dovesti (pripeljati, spraviti) koga do česa, kreniti, nagniti (nagibati) koga, da(ja)ti komu vzgib (spodbudo): quoniam unā cum oratoris officiis producti sumus, ut de orationis partibus loqueremur Corn., ut productus studiis et viribus ultra facile procurras Corn., nulla sponsione ad hoc productus Plin.

4. metaf. spraviti (spravljati) kaj pred koga, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti komu kaj: occulta ad patres crimina Iuv. —

II.

1. dalje (naprej) (po)peljati, naprej pomakniti (pomikati), nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): paululum cornu L., unam navem longius C., mediam aciem Front., producta longius acie C., ferrum incude Iuv., dentibus pelles Mart., supercilium acu Iuv. kvišku potegniti, lineas ex argento nigras Plin. potezati, potegovati, vleči, cunctantem bovem Col. naprej potegniti, za sebo potegniti (naspr. proccurentem retrahere); metaf.: ignes in flammas O. (za)netiti; (pri izgovarjavi) zategniti (zategovati, zatezati), potegniti, podaljšati (podaljševati): primam litteram Ci., syllabam Q., Gell., fiat, ut producatur (sc. syllaba), quae nunc correptius exit O.; n. pl. subst.: producta breviare Hier. (naspr. brevia producere); (v časovnem pomenu)
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), potegniti, (za)vleči (zavlačevati), podaljš(ev)ati: sermonem in multam noctem Ci., convivium ad multam noctem Ci., iucunde cenam produximus H. dolgo in prijetno smo obedovali, spem vitae eo usque T., somnum ultra primum lucem Suet., pauperi vitam Pl., vitam ad … Ci. živeti do … , produxi vitam N. životaril sem; pesn.: te vivae producent lucernae, dum … H. naj ti dajo obstoj (bivanje).
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): diem Ter., noctem Mart.; occ. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavleči (zavlačevati): rem in hiemem C., res producitur C. se vleče.
c) (po)norčevati se iz koga, (pre)varati koga, voditi koga za nos, (pre)slepiti koga: aliquem falsa spe Ter. vleči za nos z lažnim (s praznim) upanjem = pitati koga s prazno žlico, condicionibus hunc, quoad potest, producit Ci.

2. (vz)rediti (vzrejati), gojiti, vzgojiti (vzgajati): audientem dicto filiam Pl., filiolam turpem Iuv., illud scelus Ter., subolem H., principes liberos T., laevo monitu pueros avaros Iuv., tempus producit semen in aristas O., qui te produxit, arbos H.; occ. roditi (rojevati), ustvariti (ustvarjati): hominum corpora V., filiam Pl., liberos Luc., nova (sc. vocabula) quae genitor produxerit usus H., magnanimus nos natura produxit Sen. ph.

3. pomakniti (pomikati), povzdigniti (povzdigovati) na višjo stopnjo, poviš(ev)ati v službi, odlikovati, poveč(ev)ati, pospešiti (pospeševati) rast česa, čemu: aliquem ad dignitatem Ci., aliquem ad magna et honorata ministeria Cu., eum omni genere honoris L.; tudi samo producere aliquem Ci., Sen. ph., quos producunt divitiae Luc. fr., sibi carnem producentes Cels. — Od tod adj. pt. pf. prōductus 3, adv. -ē

1. raztegnjen, podaljšan, dolg: Q., productiore cornu sinistro (sc. ibat manus equitum) T., productissimum sarmentum, flagellum Col. najviše zrasla, neve minor neu sit quinto productior actu fabula H.

2. metaf.
a) zategnjen, dolg (naspr. correptus, brevis, correpte, breviter): Don., extrema (sc. syllaba) producta atque longa Ci., syllabam productam pronuntiare Gell., littera Ci., nomen Ci. (s pristavljenim zlogom) podaljšano ali izpeljano v podaljšani obliki, producte dicere syllabam Gell., producte dici Ci.
b) zatezajoč se, (dolgo) trajajoč, (dolgo) vlekoč se, dolgotrajen, vztrajen: exitus (sc. orationis) Ci., dolores longinquitate producti vehementius torquent Ci., docuit productius ieiunare Aug. — Subst. prōducta -ōrum, n (= gr. προηγμένα) odličnejše (imenitnejše) reči (stvari, zadeve), ki po stoiškem nauku sicer niso čisto dobro, pa jim vendar gre prednost pred drugimi, če si jih sme človek izbirati, npr. zdravje, lepota idr.: Ci., Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pf. produxe (= produxisse): non tu eum rus hinc modo produxe aibas? Ter.

professare

A) v. tr. (pres. profēsso)

1. izpovedati; izjaviti, izjavljati; razglasiti, razglašati (pripadnost ideji ipd.):
professare la propria opinione povedati svoje mnenje

2. delovati, opravljati poklic:
l'avvocato non professa più odvetnik ne dela več

B) ➞ professarsi v. rifl. (pres. mi profēsso) izjaviti, izjavljati se; pokazati se:
professarsi grato verso qcn. pokazati se hvaležnega do koga

prononcer [prɔnɔ̃se] verbe transitif izreči, izgovarjati, izgovoriti; odrediti, odločiti; razglasiti (sodbo); položiti (zaobljubo); verbe intransitif, juridique odločiti

se prononcer izgovarjati se; izjaviti se, izraziti se; zbuditi pozornost; vieilli izreči svoje mnenje; odločiti se; jasno povedati
prononcer bien, mal dobro, slabo izgovarjati
ce mot est difficile à prononcer ta beseda je težko izgovorljiva
prononcer la dissolution de l'Assemblée razglasiti razpust (ljudske) skupščine
prononcer une peine, une condamnation, une excommunication izreči kazen, obsodbo, izobčenje
prononcer des vœux (religion) iti v samostan, izreči slovesno zaobljubo
le tribunal n'a pas encore prononcé sodišče še ni izreklo sodbe
le jury s'est prononcé pour la culpabilité avec circonstances atténuantes porotniki so se izrekli za krivdo z olajševalnimi okoliščinami
prononcer un hors de cour, un non-lieu ustaviti (sodni) postopek
prononcer soi-même sa condamnation sam si izreči sodbo

prositi (prósim) zaprositi

1. bitten (za kaj um, za koga - milosti ipd. : für)
prositi koga, naj … -bitten
(pride sem herbitten, dol hinunterbitten, herunterbitten, gor heraufbitten, hinaufbitten, ven herausbitten, noter hereinbitten)
prositi za besedo ums Wort bitten, sich zum Wort melden
prositi za milost um Gnade bitten
prositi za nasvet um Rat bitten/befragen
prositi za ples zum Tanz bitten (smem prositi? darf ich bitten?)
prositi za roko (um die Hand) anhalten
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
prositi za življenje um sein Leben bitten
prositi odpuščanja um Vergebung bitten, Abbitte leisten

2. ogovoriti zaradi česa: ansprechen/anreden (um)

3.
milo prositi flehen

4. pisno, s prošnjo: einen Antrag stellen/einreichen, (etwas) beantragen, einen Gesuch einreichen, ersuchen (um)
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
prositi za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen

5. pes ipd.: schön machen

6.
dati se prositi sich spreizen gegen (etwas)
| ➞ → rotiti

pubblico

A) agg. (m pl. -ci)

1. javen (v zvezi s skupnostjo):
garantire l'ordine pubblico, la quiete pubblica skrbeti za javni red, za javni mir
vita pubblica politika
salute pubblica zdravstveno varstvo
forza pubblica policija
debito pubblico ekon. javni dolg
diritto pubblico pravo javno pravo
Pubblico Ministero, Pubblica Accusa pravo javno tožilstvo
Pubbliche relazioni stiki z javnostjo

2. javen (ki pripada vsem):
opinione pubblica javno mnenje
cerimonia pubblica javna svečanost, ceremonija
esame pubblico javni izpit
di dominio pubblico javen, splošno znan

3. javen (vsem dostopen):
giardino pubblico park
locale pubblico javni lokal

B) m publika, javnost, občinstvo:
in pubblico javno, v javnosti

public¹ [pʌ́blik] pridevnik (publicly prislov)
javen, občen; povsod znan, vsem poznan; državen, ljudski, naroden

public administration javna uprava
public affairs javne zadeve
public appointment državna siužba
public address system sistem razglasnih naprav (zvočnikov)
public bidding (ali sale) javna dražba
public bath javno kopališče
public charge prejemnik oskrbovalnine
at public charge na državne stroške
public convenience javno stranišče
ekonomija public corporation ljudska zadruga
public debt državni dolg
public dinner banket
ameriško, pravno public defender branilec po dolžnosti (za reveže)
public enemy sovražnik ljudstva, kriminalec
to be in the public eye biti v središču javnega življenja
public economy politična ekonomija
public figure prominentna osebnost
ekonomija public funds državni vrednostni papirji; britanska angleščina utemeljen državni dolg
public good spložna blaginja
public health service javna zdravstvena služha
public house krčma, gostilna, točilnica
John Public dnevni tisk
public kitchen javna kuhinja za brezposelne
public law javno pravo, mednarodno pravo
public library javna knjižnica
public man javni delavec
to make public objaviti, razglasiti
public notice javen razglas
public opinion javno mnenje
public opinion poll predvolilna anketa
public order javni red
ekonomija public ownership skupna last
pravno public prosecutor državni tožilec
public relations stik z javnostjo
public revenue državni dohodki
public school britanska angleščina zasebna šola z internatom; ameriško občinska šola
public servant državni uradnik
public service državna (javna) služba; komunalna služba
public spirit patriotizem
public utility komunalna usluga; množina, ekonomija akcije javnih služb
public works javna dela

public, publique [püblik] adjectif javen, obči; državen; splošno znan, očiten; masculin javnost; občinstvo, publika, gledalci, poslušalci, bralci

en public v javnosti
public masculin choisi izbrano občinstvo
affaires féminin pluriel publiques državni posli, državne zadeve
autorité féminin publique državna, javna oblast
avis masculin au public javen razglas; objava
bal masculin public ljudski ples
bien masculin public splošna blaginja
charges féminin pluriel publiques javna bremena
chose féminin publique država; vlada; javni interesi
cours masculin publics javna predavanja, za katera se ne zahteva vpis (na univerzi)
dette féminin publique državni dolg
droit masculin public državno pravo
école féminin publique ljudska osnovna šola
emprunt masculin public državno posojilo
ennemi masculin public n^o 1 sovražnik ljudstva št. 1
établissement masculin public javna ustanova
function féminin, charge féminin publique javna, državna služba
fonds masculin pluriel publics državni denar, papirji
intérêt masculin public javni interes
jardin masculin public javni nasad, park
maison féminin publique javna hiša, bordel
monument masculin public javni spomenik
opinion féminin publique javno mnenje
ordre masculin public javni red
partie féminin publique državni tožilec, pravdnik
passage masculin public javen prehod
personne féminin publique uradna oseba
pouvoirs masculin pluriel publics oblast, oblasti
réunion féminin publique javno zborovanje
revenus masculin pluriel publics državni dohodki
séance féminin publique javna seja
trésor masculin public državna blagajna
vie féminin publique javno življenje (visokega državnega, upravnega uradnika)
voix féminin, clameur féminin publique, cri masculin public ljudski glas
ouvert au public odprt, dostopen javnosti
parler en public javno, na javnem mestu govoriti
rendre public razglasiti, objaviti, naznaniti javnosti, seznaniti javnost z
il est de notoriété publique que ... splošno je znano, da ...

quasi (iz quám sī, *quānsi [s podaljšanim a pred ns], quāsi, quăsi)

1. kakor če (ko) bi za komparativom (= quam si): peius perit quasi saxo saliat Pl.

2. conj. (s cj.)
a) v popolnih kondicionalno komparativnih stavkih: quasi eum aspici nefas esset Ci., sed quid ego his testibus utor, quasi res dubia … sit Ci., quasi id agatur ac non hoc quaeratur Ci.; okrepljeno s si: era … educavit magnā industriā, quasi si esset ex se nata Pl.; pogosto nanašajoč se na komparativne besede sic, ita, tam, perinde, proinde: qui, quasi sua res et honos agatur, ita diligenter … morem gerunt Ci., sensu enim amisso fit idem quasi natus non esset omnino Ci.; tudi za drugimi komparativnimi pojmi: assimulatio, quasi nunc exeam Ter. delati se hočem tako, kakor bi … ; pogosto z izpuščenim komparativnim stavkom v začetku stavka ugovarjajoč, popravljajoč, največkrat pa iron., poseb. v zvezi z vero (v resnici, zares) = prav tako kakor, kot (da) bi: medico tria milia (sc. iugerum) dedisti quasi te sanasset Ci., quasi vero mihi difficile sit Ci. zares, prav tako, kakor da bi … ; tako tudi okrepljeno s si: Ter., Lucr., Corn., nec secus est quasi si ab Acheronte veniam Pl.
b) v kavzalnih stavkih (naznanjajoč tuje mnenje, tujo poved) češ da; češ ker: id foedus arcanum habetur quasi mutuo cruore sacratum T., eam potestatem (oblast, službo) et intra paucos dies finem accepit, quasi nescius exercendi T.

3. adv.
a) (v skrajšanem komparativnem stavku) nekako, kakor (da bi), rekel (dejal) bi, tako rekoč: pred participom (pt. coniunctum): quasi praeteriens satis faciam universis Ci., ex metu mortis quasi luce libertatis recreatus Ci., quas (sc. litteras Graecas) sic avide arripuit, quasi diuturnam sitim explere cupiens Ci.; pred abs. abl.: Ter., Cu., hostes … insecuti quasi partā iam … victoriā C.; pred inf.: quasi pollui credebant consulatum S.; pred posameznimi pojmi: poëta quasi divino spiritu adflatur Ci., populus delegit magistratūs quasi rei publicae vilicos Ci.; occ. (pri številnih pojmih) blizu, približno, okoli, pri, kakih (kaka), skoraj, skoro: Ter., debet quasi quadraginta minus Pl., praesidium quasi duum milium S., horā quasi septimā Suet., quasi in extremā paginā Phaedri Ci., ex eo (sc. monte) medio quasi S., minime quasi Ci.
b) (v čisto komparativnih stavkih) kakor: Pl., quasi poma ex arboribus … vix avelluntur, sic vitam adulescentibus vis aufert Ci., Epicurus, quasi pueri delicati, nihil cessatione meliores existimat Ci.; v skrčenih čisto komparativnih stavkih: quo utamur quasi temptatis equis, sic amicitiā Ci., ut titulis suis quasi Augusti, ita et Liviae filius adiceretur Suet.

quod (acc. sg. relat. pron. quī, quae, quod = glede na kar, ki je postopoma postal veznik kakor gr. ὅτι, it. che, nem. daă)

I. adv.

1. zaradi česar: hoc est, quod ad vos venio Pl., nihil habeo, quod accusem senectutem Ci., hoc erat, quod me per tela eripis? V.; poseb. pogosto est quod s cj. biti (obstajati) vzrok za kaj, imeti vzrok, da: est magis, quod gratuler Ci., nihil est, quod te des in viam Ci.

2. kot relativna zveza in zato(rej): Ter. idr., quod vobis venire in mentem necesse est Ci., quod te per superos oro, miserere laborum V.; poseb. pogosto pred vezniki pri prehodu v govoru: quod si (quodsi) „in torej če“ = če torej, če tedaj: quod ni, ali nisi Ter., Ci., N. če torej (tedaj) ne, quod cum C. ali quod ubi Ci. ko torej (tedaj, pa), quod utinam C., S. da bi torej le. —

II. conj.

1. causalis (zato) ker; z ind., kadar navaja dejanske, z gledišča govoreče osebe povedane razloge: T. Manlius Torquatus … filium suum, quod is contra imperium in hostem pugnaverat, necari iussit S., quod liberius vivebat, minus erat probatus parentibus N.; s cj. češ da, češ ker, če pisec označuje razlog (vzrok) kot tuje mnenje: noctu ambulabat in foro Themistocles, quod somnum capere non posset Ci. (Temistoklova trditev, ne glede na njeno resničnost); zato vedno cj. za non quod ne zato ker bi, ne kakor da bi, ne da bi: haec non omitto, quo levia sint (trditev, ki jo je treba zavrniti), sed quia nunc sine teste dico (dejanski razlog) Ci.

2. za glagoli hvaljenja, grajanja, zahvaljevanja, čestitanja ali notranjega razpoloženja izraža quod = da, ker kot notranji obj. razlog, ACI pa kot zunanji obj. vsebino: quod spiratis, indignantur L., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H., tibi agam gratias quod me vivere coëgisti Ci.; prim.: nos dolent vivere Ci.; stavki, ki ne izražajo piščevega, ampak tuje mnenje, stojijo v cj.; quod takrat pomeni češ da, češ ker: laudat Africanum Panaetius, quod fuerit abstinens Ci., Romanis indignantibus, quod victoribus victi ultro inferrent arma L. Od tod uvaja kako dejansko okoliščino = (to,) da, (dejstvo,) da: magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori Ci., magna fuit laus, quod supplices vetuit violari N.; z determinacijo: in hoc sumus sapientes, quod naturam sequimur Ci. Poseb. pogosto pri facere s kakim adv.: adde quod, (huc ali eo) accedit quod; nisi quod razen da, razen kar: bene facis, quod me adiuvas Ci. ep., adde, quod ingenuas didicisse artes emollit mores O., accedit enim, quod patrem … amo Ci. ep., accedit eo, quod mihi non perinde est, ut quisque in Epirum proficiscitur Ci. ep., nisi quod apud Thalam non longe a moenibus aliquot fontes erant S. Od tod tudi o okoliščini, ki je časovno določilo = kar, od kar (odkar): Ter., inde quod L., iam diu est, quod victum non datis Pl., tertius dies est, quod audivi Plin. iun.

3. kar se tega tiče, da, (na kratko tudi) če, ako, uvajajoč stavke, ki posegajo nazaj na kako prej omenjeno misel, da se odzovejo nanjo: quod patrias petiere Mycenas, arma parant V. kar se tega tiče, da so se vrnili … = če so se vrnili domov v Mikene, nabirajo le čete (so šli le po čete), quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N.

4. concessiva čeprav, četudi, dasi: illa quod est virgo … multa dedit populo vulnera O., quod sit roseo spectabilis ore … ego Procrin amabo O., quod dicas mihi Ter., quod non Taenariis domus est mihi fulta columnis Pr.

5. za glagoli sentiendi in declarandi nam. ACI: Ca. ap. Plin., Iust., Plin. iun., Suet., Ap., Cl., Cels., Fl., Dig. idr., scio iam, quod filius amet Pl., nemo refert, quod Italia externae opis indiget T.; poseb. za pron. illud: videndum illud, quod in illo uno manet gratia Ci.

quon-iam, conj. causalis (iz *quom + iam) ker ti, ker že, ker (kakor znano, priznano, izpovedano), ker (ko) vendar, ker (ko) itak

1. navaja dejstva in se zato v neodvisnem govoru vedno veže z ind.
a) začenjajoč stavke: Pl., C., H., O., Iust. idr., quoniam quidem circumventus inimicis praeceps agor S., quoniam res in id discrimen adducta est Ci.
b) veznik zapostavljen: insanire libet quoniam tibi V.
c) kot prehodna, napredovanje v govoru utemeljujoča členica = ker torej, ko torej: quoniam de genere belli dixi, nunc de magnitudine pauca dicam Ci.

2. kadar se navaja razlog kot tuje (in ne piščevo) mnenje, takrat se veže quoniam vselej s cj.; npr.: quoniam tanto suo populique Romani beneficio affectus hanc sibi populoque Romano gratiam referret C., quoniam (sc. Miltiades) ipse pro se dicere non posset, verba fecit frater eius Stesagoras N. (bratovo, ne pisateljevo mnenje).

rapport [rapɔr] masculin donos; dohodek; poročilo, referat; spričevalo; izjava; razmerje, odnos; zveza; ozir; pluriel zveze, občevanje

de bon rapport donosen, rentabilen
en rapport avec v razmerju z
par rapport à kar tiče, kar zadeva, v primeri z
sous le rapport de s stališča, kar tiče
sous tous les rapports v vsakem pogledu, oziru
sur le rapport de po izjavi, po izpovedi
rapport d'affaires, commercial poslovno poročilo
rapports pluriel d'affaires, de commerce, d'amitié poslovne, trgovske, prijateljske zveze
rapport de causalité, causal vzročna zveza
rapport de coexistence pacifique odnos miroljubne koeksistence
rapport d'expert strokovno mnenje, poročilo, ekspertiza
rapport de gestion upravno, računsko poročilo
rapport intime intimna zveza, odnos; pluriel spolno občevanje; spolni odnosi
rapport médical zdravniški izvid
rapport quotidien, mensuel, annuel dnevno, mesečno, letno poročilo
rapport de service, de travail službeno, delovno razmerje
rapports sexuels spolni odnosi
rapport sur la situation générale poročilo 0 splošnem položaju
emploi masculin d'un grand rapport zelo donosna služba
maison féminin de rapport hiša z najemniškimi stanovanji
terres féminin pluriel de rapport navožena zemlja
avoir rapport à quelque chose nanašati se na kaj
avoir (un) rapport imeti marsikaj skupnega (avec s)
élaborer, rédiger, présenter un rapport izdelati, redigirati, predložiti poročilo
entrer en rapport avec stopiti v zvezo z, v stik s
entretenir des rapports vzdrževati zveze, odnose
être en rapport biti v zvezi
être en plein rapport biti donosen
faire un rapport (écrit) sur napraviti (pismeno) poročilo o
mettre en rapport spraviti v zvezo (avec s)
rompre, cesser tous rapports avec quelqu'un prekiniti vse zveze, odnose s kom

raziskáti (-íščem) | raziskováti (-újem) perf., imperf. studiare, esplorare; scandagliare, sondare; investigare, indagare:
raziskati grobišče, jamo esplorare una necropoli, una grotta
raziskovati javno mnenje sondare l'opinione publica

recede¹ [risí:d] neprehodni glagol
stopiti nazaj, odstopiti; umakniti se nazaj, odtegniti se, oddaljiti se; upadati; izginiti, izgubiti se; odpovedati se, odreči se, odnehati (from od česa)
preklicati; pustiti službo, dati ostavko; padati (o vrednosti, tečaju itd.), izgubiti na pomembnosti

receding forehead poševno čelo
to recede from one's opinion opustiti svoje naziranje (mnenje)

record¹ [rékɔ:d]

1. samostalnik
zapis, zabeležba; pismeno poročilo; dokument, listina, spričevalo
figurativno priča; spomin, spominska plošča, spomenik; register, seznam, tabela; protokol, zapisnik; registracija; gramofonska plošča
šport rekord
množina spisi, akti, arhiv; osebna preteklost, karakteristika

at a record speed z rekordno brzino
on record pismeno zabeleženo, dokazano
off the record ameriško neslužbeno, zaupno, ne za objavo
a bad record slab sloves, slaba karakteristika
court of record redno sodišče
police record, criminal record kazenski register
a matter of record zgodovinsko dejstvo
Record Office državni arhiv v Londonu
to bear record to pričati, dokazovati
to beat (to break, to cut) a record potolči, zrušiti rekord
it is on record zapisano je (v zgodovini itd.)
to go on record javno izreči svoje mnenje
to have a good (bad) record imeti dober (slab) sloves (karakteristiko)
to hold the record imeti, držati rekord
to keep record of zapisovati, beležiti (dohodke in izdatke); voditi protokol
to leave, to place on record dati službeno protokolirati
to set up a record postaviti rekord

2. pridevnik
rekorden

record prices rekordne cene
record run rekorden tek