Franja

asocialnost samostalnik
1. (o ljudeh) ▸ aszocialitás
Pri otrocih je vedno bolj opazna neka asocialnost. Otroci se žal vedno bolj držijo svojih staršev, namesto da bi se – kot mi nekoč – družili z vrstniki. ▸ A gyermekeknél egyre inkább megfigyelhető egyfajta aszocialitás. Sajnos gyakran kizárólag a szüleikkel töltik az időt ahelyett, hogy – miként ezt mi tettük egykor – a kortársaikkal lennének.

2. (o družbenih ukrepih) ▸ aszocialitás
Finančni minister zavrača vse očitke o nehumanosti in asocialnosti novega proračuna. ▸ kontrastivno zanimivo A pénzügyminiszter elutasít minden olyan állítást, melyek szerint az új költségvetés nem humánus és aszociális.

assaettare

A) v. tr. (pres. assaetto)

1. toskansko zadeti s puščico

2. knjižno hudo nadlegovati

B) v. intr. toskansko biti zadet od strele:
che io possa assaettare se non è vero naj me strela, če ni res
assaettare dalla sete skoprneti od žeje

C) ➞ assaettare, assaettarsi v. intr. v. rifl. (pres. /mi/ assaetto) jeziti se, mučiti se (s čim)

assector (adsector) -ārī -ātus sum (frequ. glag. as-, adsequī) neprestano slediti koga ali hoditi za kom, spremljati koga, pridruževati se komu kot spremljevalec, pripadati spremstvu koga (poseb. o prijateljih in branjencih, ki so spremljali kandidate za oblastništva): cum adsectaretur H. ko mi je bil neprestano za petami, inferioris Germaniae miles Valentem adsectabatur T., custodes... corpora putrefacta adsectabantur, dum in Tiberim traherentur T., ut suos necessarios adsectentur totos dies Ci., cum aedilitatem P. Crassus peteret eumque... Ser. Galba adsectaretur Ci., omnibus officiis Cn. Pompeium assectatus est Suet.; occ. molče hoditi poleg kake gospe, kakega svobodno rojenega dečka ali za njima, pridruževati se jima kot spremljevalec, neprestano spremljati ju (kar so imeli za kaznivo razžalitev): Ulp. (Dig.), G.; v pass. pomenu biti spremljan: assectari se omnes cupiunt Enn. ap. Prisc.

assembrare

A) v. tr. (pres. assembro) knjižno zbrati, zbirati (ljudi)

B) ➞ assembrarsi v. rifl. (pres. mi assembro) zbirati se, gnesti se:
la gente si assembrava attorno all'attore ljudje so se gnetli okrog igralca

assentarsi v. rifl. (pres. mi assēnto) biti odsoten:
assentarsi da casa per alcuni giorni biti nekaj dni zdoma

assenteismo m

1. odsotnost, izostajanje (z dela), absentizem

2. pren. nezainteresiranost, brezbrižnost, ravnodušnost:
l'assenteismo di quel ragazzo mi irrita jezi me ravnodušnost tega fanta

asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi

s'asseoir sesti, usesti se
asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to

asserragliare

A) v. tr. (pres. asserraglio) zagraditi, zabarikadirati

B) ➞ asserragliarsi v. rifl. (pres. mi asserraglio) zabarikadirati se, zapreti se:
asserragliarsi in casa zabarikadirati se v hiši

assestare

A) v. tr. (pres. assēsto)

1. urediti, pospraviti, poravnati:
assestare la propria stanza pospraviti svojo sobo

2. dati, zadati:
assestare un colpo, un pugno zadati udarec, udariti

B) ➞ assestarsi v. rifl. (pres. mi assēsto) namestiti se, vseliti se:
s'assestò ben bene nella poltrona udobno se je namestil v naslonjaču
assestarsi in un nuovo appartamento vseliti se v novo stanovanje

assettare

A) v. tr. (pres. assētto) urediti, urejati, poravnati, pospraviti:
assettare la propria camera urediti, pospraviti svojo sobo
assettare i capelli urediti si lase, počesati se

B) ➞ assettarsi v. rifl. (pres. mi assētto) urediti se, skrbno se obleči

assez [ase] adverbe dosti, zadosti, dovolj, v dovoljni meri, precéj

juste assez ravno zadosti
pas assez premalo
assez bien zadovoljivo
avoir assez d'argent imeti dovolj denarja
avoir assez et plus qu'il n'en faut imeti več kot dovolj
j'en ai assez (familier) dovolj mi je tega, sit, naveličan sem tega
j'en ai assez de ce roman sit sem tega romana
soyez assez bon ... bodite tako dobri ...
il était déjà assez malade l'année dernière že lani je bil precéj bolan
assez! c'en est assez! en voilà assez! dovolj (je tega)!

assicurare

A) v. tr. (pres. assicuro)

1. jamčiti, zagotoviti; zagotavljati:
assicurare una buona retribuzione zajamčiti dobro plačilo
ti assicuro che non accadrà nulla zagotavljam ti, da se ne bo nič zgodilo

2. varovati, ščititi:
assicurare i propri beni zavarovati svoje imetje

3. pritrditi, pričvrstiti:
assicurare qcs. con ganci, corde pričvrstiti kaj s kavlji, z vrvmi
assicurare qcn. alla giustizia pren. prijeti koga

4. pravo zavarovati:
assicurare la casa contro gli incendi zavarovati hišo proti požaru

B) ➞ assicurarsi v. rifl. (pres. mi assicuro)

1. prepričati se:
assicurarsi che nessuno ascolti prepričati se, da nihče ne prisluškuje

2. pravo zavarovati se

assiderare, assiderarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ assidero) zmrzniti, zmrzovati, odreveneti (od mraza):
con questo freddo c'è da assiderare v takem mrazu bomo zmrznili

assidere^*

A) v. tr. (pres. assido) posesti, posaditi; namestiti

B) ➞ assidersi v. rifl. (pres. mi assido) knjižno sesti:
assidersi in trono sesti na prestol

assiepare

A) v. tr. (pres. assiēpo) knjižno ograditi, obdati z živo mejo

B) ➞ assieparsi v. rifl. (pres. mi assiēpo) zgrinjati se, zbirati se (okoli):
la folla si assiepava intorno al vincitore množica se je zgrinjala okoli zmagovalca
la gente si assiepa lungo la strada ljudje se zbirajo ob cesti

assimilare

A) v. tr. (pres. assimilo)

1. knjižno poenačiti, prilagoditi, prilagajati

2. jezik asimilirati, prilikovati

3. biol. asimilirati, presnoviti

4. pren. sprejeti, sprejemati za svoje, asimilirati:
assimilare idee, abitudini sprejemati ideje, navade za svoje

B) ➞ assimilarsi v. rifl. (pres. mi assimilo) izenačiti, izenačevati se, asimilirati se:
nella coscienza dei più il bene si assimila all'utile v zavesti večine se dobro izenačuje s koristnim

assimilis (adsimilis) -e, adv. assimiliter (adsimiliter) (iz as-, adsimilāre) precej podoben, sličen, primerljiv: adsimili ratione Lucr., adsimiliter mi hodie obtigit Pl. slično, prav tako; z dat.: in pulmonibus autem inest... adsimilis spongiis mollitudo Ci., silex iam iam lapsura cadentique imminet adsimilis V., assimilis fratribus O., aeri assimilis capillus Suet.; z gen.: quasi tu numquam quicquam adsimile huius facti feceris Pl., latuscula... adsimili lateris flexura praedita nostri Lucr., assimilem sui facere Q.; s quasi: hoc adsimile est quasi... Pl. to je prav tako, kakor da bi...

associare

A) v. tr. (pres. assōcio)

1. pridružiti, vzeti za družabnika

2. združiti, združevati, povezati, povezovati (tudi pren.):
associare idee apparentemente contrarie povezati navidez nasprotujoče si ideje

3. prepeljati, odpeljati:
associare un morto alla chiesa odpeljati pokojnika v cerkev
associare qcn. alle carceri koga pripeljati v zapor

B) ➞ associarsi v. rifl. (pres. mi assōcio)

1. združiti se, povezati se:
la nostra ditta si è associata a una compagnia americana naše podjetje se je združilo z neko ameriško družbo

2. včlaniti se, naročiti se:
associarsi a un circolo včlaniti se v klub
associarsi a un giornale naročiti se na časopis

3. pridružiti se:
associarsi al lutto pridružiti se žalovanju, sočustvovati z žalujočimi

assodare

A) v. tr. (pres. assōdo)

1. utrditi, utrjevati:
assodare il pavimento stradale utrditi cestni tlak

2. pren. krepiti, jačati:
assodare il carattere krepiti značaj

3. pren. ugotoviti, preveriti:
assodare la verità di una notizia preveriti resničnost novice

B) ➞ assodarsi v. rifl. (pres. mi assōdo) utrditi se, krepiti se (tudi pren.):
il terreno si è assodato zemljišče se je utrdilo
il coraggio si assoda nei pericoli pogum se krepi v nevarnostih

assoggettare

A) v. tr. (pres. assoggētto) podjarmiti, podvreči, pokoriti, podrediti

B) ➞ assoggettarsi v. rifl. (pres. mi assoggētto) pokoriti se, podvreči se, podrediti se:
assoggettarsi agli ordini di qcn. pokoriti se ukazom nekoga
assoggettarsi ai lavori più ingrati opravljati najbolj nehvaležna dela