Franja

mučílen (-lna -o) adj. di tortura; pren. vessatorio:
mučilne priprave, mučilna orodja strumenti di tortura
mučilna klop cavalletto
mučilno kolo (supplizio della) ruota

nadomésten de remplacement, de rechange, de réserve; suppléant, adjoint

nadomestna baterija batterie ženski spol (ali pile ženski spol) de rechange (ali de réserve)
nadomestni deli (tehnika) pièces ženski spol množine détachées (ali de rechange)
nadomesno kolo (pri avtu) roue ženski spol de rechange (ali de secours)
nadomestne volitve élections ženski spol množine complémentaires (ali partielles, de remplacement)

nadomésten (-tna -o) adj.

1. di ricambio, di riserva; suppletivo; sostitutivo; compensativo, supplementare:
nadomestni deli pezzi di ricambio
nadomestno kolo ruota di scorta
nadomestna osnova base suppletiva
nadomestne volitve elezioni suppletive
ekon. nadomestna dobrina bene supplementare

2. bot. avventizio:
nadomestne korenine radici avventizie

nadomésten de reserva; de recambio

nadomestna baterija pila f de reserva
nadomestna (pisalna) min(ic)a mina f de recambio
nadomestno kolo (avto) rueda f de reserva (ali de repuesto)
nadomestni del (teh) pieza f de recambio (ali de repuesto)
nadomestna pnevmatika neumático m de repuesto (ali de recambio)
nadomestne volitve elección f complementaria

napenjaln|i (-a, -o) Abspann-, Spann- (obroč der Spannring, okvir der Spannrahmen, vijak die Spannschraube, valj die Spannrolle, utež das Spanngewicht, vrv das Spannseil, Abspannseil, vrvica die Spannleine, vzmet die Spannfeder, kolo das Spannrad)
napenjalna pritrditev die Abspannung
napenjalna naprava der Spanner

naper|ek [é] moški spol (-ka …) die Radspeiche
kolo z naperki das Speichenrad

naspróten (-tna -o) adj.

1. opposto; contrario, avversario:
priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
nasprotni glasovi voci dissonanti
v nasprotno smer in senso inverso

3. avversario, nemico:
nasprotno moštvo la squadra avversaria
nasprotna vojska l'esercito nemico
poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
mat. nasprotna predznaka segni inversi
jur. nasprotna tožba controquerela
bot. nasprotni list foglia opposta
mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
nasprotni stranici lati opposti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. nasprotna stava antitesi
jur. nasprotna stran, stranka controparte
nasprotna svetloba controluce
jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
gled. nasprotna vloga controparte
nasprotni odlok controdecreto
muz. nasprotni glas controcanto
trg. nasprotni konto contropartita
voj. nasprotni napad controffensiva
film. nasprotni plan controcampo
voj. nasprotni pohod contromarcia
nasprotni smisel controsenso
nasprotni sunek respinta
nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
jur. nasprotni ugovor replica
nasprotni ukaz contrordine
strojn. nasprotni vijak controdado
nasprotno obvestilo contravviso
elektr. nasprotno polje controcampo

nastavitven|i (-a, -o)
nastavitvena naprava, ročica, nastavitveni vzvod, gumb itd. die Einstellung
Einstell- (kolo das Einstellrad, vrednost der Einstellwert, področje, območje der Einstellbereich)

nastavn|i (-a, -o) tehnika Stell-, Einstell- (člen das Stellglied, gumb der Stellknopf, obroč der Stellring, vijak die Einstellschraube, vzvod der Stellhebel, kolo das Stellrad, vrednost der Stellwert, die Stellgröße)
nastavna glava der Setzkopf
nastavna pipa der Anstichhahn

nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

3. metaf.
a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.

nosiln|i (-a, -o) Trag-, Träger- (jarem das Tragjoch, jermen der Tragriemen, Trageriemen, kamen der Tragstein, plin das Trägergas, ročaj der Traggriff, konstrukcija die Tragkonstruktion, das Tragwerk, letev die Tragschiene, ploskev die Tragfläche, plošča die Tragplatte, vrv das Tragseil, Längstragseil, preklada der Tragbalken, kolo das Tragrad, ogrodje der Tragrahmen, das Traggerüst)

nosni² [ó/ô] (-a, -o) letalstvo, pomorstvo Bug- (kolo das Bugrad)

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obremenitveno testiranje srednji spol medicina die Messung der Arbeitsleistung
kolo za obremenitveno testiranje das Fahrradergometer

obroč¹ [ó] moški spol (-a …) der Ring (tudi rastlinstvo, botanika) (drsni Schleifring, anatomija hrustančni Knorpelring, kovni Prägering, krčni Schrumpfring, kroglični Kugelring, ločilni Trennring, mlevni Mahlring, nastavitveni Stellring, nosni Nasenring, notranji Innenring, plavalni Schwimmring, stezni Spannring, tesnilni Dichtungsring, townendski Townendring, vratni Halsring, vmesni Tragring, vodilni Führungsring, vzmetni Federring); der Reifen (pri sodu [Faßreifen] Fassreifen, za kolo Fahrradreifen, šport telovadni Gymnastikreifen)
tehnika zbiralni obroč der Ringsammler
tehnika razdelilni obroč der Ringverteiler
anatomija ramenski obroč der Schultergürtel
vezni obroč gradbeništvo, arhitektura der Wirtel

odžvížgati cesser (ali s'arrêter) de siffler; s'en aller (ali se retirer) en sifflant; siffler; répondre par un sifflement

čakali so, kdaj bo odžvižgal ils attendaient qu'il cesse (ali s'arrête) de siffler
vzel je kolo in odžvižgal proti mestu il prit son vélo et s'en alla vers la ville en sifflant
krogla je odžvižgala tik mimo njegove glave la balle siffla tout prés de sa tête
sodnik je odžvižgal konec polčasa l'arbitre siffla la fin de la mi-temps

otróški d'enfant, enfantin, infantile, puéril

otroške bolezni maladies ženski spol množine infantiles
otroška doba enfance ženski spol
otroška doklada allocation(s)
f(pl) familiale(s)
otroške igre jeux moški spol množine d'enfant
otroško igrišče terrain moški spol de jeux (ali parc moški spol à jeux) pour enfants
otroška kad, miza baignoire ženski spol, table ženski spol d'enfant
otroško kolo bicyclette ženski spol d'enfant
otroška negovalka puéricultrice ženski spol, nurse ženski spol
otroška obleka vêtements moški spol množine d'enfant
otroška pisava écriture enfantine
otroška postelja lit moški spol d'enfant
otroško skleparcje raisonnements moški spol množine naîfs
otroška stajica parc moški spol à bébé, parc pliant, (baby-)parc moški spol
otroška umrljivost mortalité ženski spol infantile
otroško veselje joie ženski spol enfantine
otroški voziček voiture ženski spol d'enfant, poussette ženski spol, landau moški spol
otroška vrtnarica jardinière ženski spol d'enfants
otroški zdravnik pédiatre moški spol, médecin moški spol d'enfants
spomini iz otroških let souvenirs moški spol množine d'enfance

pala¹ f

1. lopata:
con la pala pren. na veliko, z lopato

2. ekst. lopata:
la pala del remo lopata vesla
ruota a pale kolo na lopate

palette [palɛt] féminin paleta (tudi figuré), ovalna slikarska deščica za mešanje barv; technique krilo, lopata; lopar; familier, anatomie lopatica, pogačica

roue féminin à palettes kolo na lopate
palette de marchepied stopničke (pri vagonu)

paon, ne [pɑ̃, pan] masculin, féminin, zoologie pav, -ica; (metulj) pavlinček; figuré domišljav, napihnjen človek

le paon fait la roue pav napravi kolo s svojim perjem
jeter, pousser des cris de paon vreščati (ko pav)
être vaniteux comme un paon biti zelo domišljav
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem
se rengorger comme un paon šopiriti se, prevzetovati, ošabnost prodajati
le geai paré des plumes du paon (proverbe) s pavjim perjem okrašena šoja, figuré oseba, ki se diči, ponaša s tujim perjem